tsc1011. - Šolski center Kranj

Transkript

Tehniški šolski center Kranj
DRAGE DIJAKINJE IN DIJAKI, SPOŠTOVANI STARŠI!
Tako kot vsak začetek šolskega leta tudi letošnjega začenjamo z zanosom, s pričakovanjem, polnim
upanja, načrtov. Dandanes se bolj kot kadarkoli zavedamo pomembnosti izobraževanja. Živimo v družbi
znanja. Znanje posamezniku omogoča izbiro, znanje spodbuja napredek. Prav zaradi tega vas želim
spodbuditi k resnemu in odgovornemu delu v šoli.
Šola je v prvi vrsti namenjena vam, dijakinjam in dijakom, ki morate v šolo prihajati z veseljem, se v njej
dobro počutiti, pridobiti ustrezna znanja in sposobnosti, ki vam bodo koristila pri nadaljnjem šolanju in v
življenju. Vesel bom, če boste ponujeno izkoristili.
Vsi zaposleni na šoli se zavedamo, da opravljamo pomembno delo, zato delamo odgovorno, vestno in
strokovno. Želimo si ustvarjalnega sodelovanja z vami. Na svojem področju želimo biti najboljši in predvsem
učitelji mladim, ki stopajo v najbolj ustvarjalno življenjsko obdobje.
Jože Drenovec
direktor TŠC Kranj
1
Dijak, dijakinja, pozdravljen v TŠC Kranj!
Nastopilo je slovo od brezskrbnih počitniških dnevov in zopet je tu 1. šolski dan, vendar ne običajen, kajti
prvič vstopaš v srednjo šolo, ki se imenuje Tehniški šolski center Kranj.
Porajajo se ti vprašanja, kako se boš v njem znašel, kakšni so učitelji, učilnice, pravila ... Vendar naj te
pomirim, to so običajna vprašanja dijakov na prelomnici iz osnovne v srednjo šolo.
Da bi bila ta prelomnica zate čim lažja, smo pripravili predstavitveno publikacijo, ki jo imaš v rokah. Gre za
precej obsežno predstavitev, vendar brez strahu; nekatera poglavja boš preskočil, nekatera ošvrknil, nekaj
pa ti jih priporočam v skrben študij. Npr. organizacija dela v šoli, šolska pravila, šolski koledar.
Zakaj?
Če boš seznanjen z organizacijo dela v šoli, boš tudi svoje delo organiziral bolj premišljeno. Poznavanje
šolskih pravil omogoča prijetnejše (so)bivanje v skupnosti, kakršno predstavlja šola. S pomočjo šolskega
koledarja si boš svoje delo enakomerno porazdelil in ne boš imel težav z učenjem tik pred zdajci in z
negativnimi ocenami.
Pred tabo je mnogo poti. Po kateri boš šel, je odvisno OD TEBE. Ponujam pa ti nekaj PREIZKUŠENIH
RECEPTOV.
• Ne izostajaj neopravičeno od pouka, kajti izostajanje je vedno povezano s slabšim učnim
uspehom.
• Pouk je namenjen usvajanju nove učne snovi in sodelovanju. Če boš to dojel, boš imel več
prostega časa.
• Morebitna nesoglasja s profesorji rešuj takoj in na kultiviran način.
• Sodeluj pri raznih šolskih in obšolskih dejavnostih, kajti tako boš na ustvarjalen način preživljal prosti
čas in se družil s sošolci in ostalimi dijaki centra.
Prepričana sem, da če jih boš upošteval, bo tudi naš center kraj, kamor boš zahajal z veseljem.
Uspešno v šolsko leto 10/11!
Maja Jošt, prof.
urednica publikacije
2
PODATKI O ŠOLI
TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANJ
TELEFONSKE ŠTEVILKE
TAJNIŠTVO
++386 (0)4 280 40 00
fax: ++386 (0)4 280 40 35
SPLETNI NASLOV: http://www.tsckr.si/
SEDEŽ ŠOLE: Kidričeva cesta 55, 4000 KRANJ
DIREKTOR
++386 (0)4 280 40 21
ORGANIZACIJSKE ENOTE
Strokovna in poklicna šola
¾ Strokovna gimnazija
¾ Višja strokovna šola
Medpodjetniški izobraževalni center
¾
¾
RAVNATELJICA SiPŠ
++386 (0)4 280 40 23
RAVNATELJICA SG
++386 (0)4 280 40 22
DIREKTOR ZAVODA
Jože Drenovec, univ. dipl. org. dela
RAVNATELJICA VSŠ
++386 (0)4 280 40 31
RAVNATELJICA STROKOVNE IN POKLICNE ŠOLE
Saša Kocijančič, prof.
SVETOVALNA DELAVKA
++386 (0)4 280 40 32
++386 (0)4 280 40 46
RAVNATELJICA STROKOVNE GIMNAZIJE
Zdenka Varl, prof.
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
++386 (0)4 280 40 27
RAVNATELJICA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE
Gabrijela Krajnc, univ.dipl.inž.
ZBORNICA SŠ
++386 (0)4 280 40 26
VODJA MIC-a
Ivan Brajdič, prof.
ZBORNICA VSŠ
++386 (0)4 280 40 43
POMOČ. RAVNATELJICE STROKOVNE IN POKLICNE ŠOLE
Lijana Medič Jermančič, univ. dipl. psih.
KNJIŽNICA
++386 (0)4 280 40 38
ORGANIZATORICA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
Beti Vučko, univ. dipl. inž.
REFERAT
++386 (0)4 280 40 42
ORGANIZATOR PRAKTIČNEGA POUKA SiPŠ
Aleš Bregar, inž.
ORGANIZATORJA DELOVNE PRAKSE SiPŠ
Miloš Frelih, dipl. inž., Anton Žnidar, prof.
ORGANIZATORICA PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VSŠ
mag. Branka Jarc Kovačič
SVETOVALNE DELAVKE
Lijana Medič Jermančič, univ. dipl. psih.
Karmen Kanalec, univ. dipl. ped. in prof. soc.
Mirjana Erlah Košnik, univ. dipl. ped. in prof. soc.
URADNE URE
TAJNIŠTVO
vsak dan od 12.00 do 14.00 ure
KNJIŽNIČARKI
Romana Debeljak, univ. dipl. ped. in prof. slov.
Milena Ilić
RAČUNOVODSTVO
vsak dan od 12.00 do 14.00 ure
KNJIŽNICA
ponedeljek, sreda in petek – dopoldan
torek in četrtek - tudi popoldan
ADMINISTRATORKE
Branka Zadnikar, Mojca Miklavčič, Tina Miklavčič
RAČUNOVODJA VII
Dragica Zugwitz, Katja Zadnikar
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
torek, sreda in petek od 8.00 do 11.00
ponedeljek in četrtek od 14.00 do 17.00
RAČUNOVODJA VI
Marta Rakovec
REFERAT VSŠ
ponedeljek, torek, sreda, četrtek
od 10.00 do 11.30
torek od 14.00 do 16.30
KNJIGOVODJA
Nataša Godnov
REFERENTKA ZA ŠTUDIJSKE IN ŠTUDENTSKE ZADEVE
Mateja Demšar
3
KAZALO
PODATKI O ŠOLI.......................................................................... 3
KAZALO ........................................................................................ 4
ORGANI ZAVODA.......................................................................... 5
ZGODOVINA ŠOLE ........................................................................ 6
PREDSTAVITEV TŠC KRANJ .............................................................. 7
MATERIALNI POGOJI ŠOLE........................................................... 11
ŠOLA IN STARŠI ........................................................................... 12
ODDELKI IN RAZREDNIKI V LETU 2010/2011.................................. 13
STROKOVNI DELAVCI ZAVODA ..................................................... 15
ORGANIZACIJA DELA V ŠOLI........................................................ 17
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA ....................................................... 19
ŠOLSKA KNJIŽNICA...................................................................... 20
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH ......................................................... 22
ZAKLJUČNI IZPIT V SREDNJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU .......... 23
SPLOŠNA MATURA ....................................................................... 25
POKLICNA MATURA ..................................................................... 28
STROKOVNA GIMNAZIJA.............................................................. 30
STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA.................................................. 34
ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA .................................................. 50
ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011 ............................. 52
OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE ........................................................... 55
INTERESNE DEJAVNOSTI ............................................................... 57
PROSTA IZBIRA DIJAKOV .............................................................. 61
DIJAŠKA SKUPNOST ..................................................................... 63
UTRIP ŠOLE.................................................................................. 64
4
Publikacija
TŠC Kranj za šolsko leto 10/11
UREDNIŠTVO
Urednica:
Maja Jošt, prof.
Avtorji besedil:
Jože Drenovec, univ. dipl. org. dela
Zdenka Varl, prof.
Mirjana Erlah Košnik, univ. dipl. ped. in prof.
Lijana Medič Jermančič, dipl. psih.
Karmen Kanalec, univ. dipl. ped. in prof.
Simona Rozman, prof.
Tatjana Zupan, prof.
Romana Debeljak, prof.
Milena Ilić
Maja Jošt, prof.
TEHNIČNA PRIPRAVA
Oblikovanje gradiva in računalniški prelom:
Janko Uhan, univ. dipl. inž.
Lektoriranje:
Maja Jošt, prof.
Fotografije:
Vera Brezar, labor.
Oblikovanje naslovnice:
David Kladnik
ORGANI ZAVODA
ZGODOVINA ŠOLE
TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANJ JE
ŠOLA Z DOLGOLETNO TRADICIJO.
V Kranju je Ministrstvo za industrijo
Slovenije v letu 1946 ustanovilo
Strojno tovarno, ki se je že marca
1946 preimenovala v ISKRO. Ob
tovarni je bila leta 1951 zgrajena
šola za 300 učencev. Potrebe po
strokovnih kadrih so iz leta v leto
naraščale.
šolstvo in šport dobil tudi organizacijsko enoto: Medpodjetniški
izobraževalni center.
Novo prelomnico v zgodovini šole
je pomenila uvedba usmerjenega
izobraževanja v šolskem letu
1981/82. V tem obdobju se je za
potrebe elektrotehnike in strojništva
izobraževalo že 950 učencev.
Prostorska stiska se je kazala pri
izvajanju
teoretičnega
in
praktičnega pouka. Odločitev za
gradnjo in financiranje nove šole je
prevzela občina Kranj in njeno
gospodarstvo. Z vselitvijo v nove
prostore, leta 1985, je postajala
šola vse bolj moderno opremljen
izobraževalni center s sodobno
učno tehnologijo, ki je med drugim
tudi plod sodelovanja z Iskrinimi,
predvsem kranjskimi tovarnami.
Stara šola, zgrajena l. 1951, imenovana industrijska šola ISKRA
Šolsko leto 1991/92 pomeni konec
usmerjenega izobraževanja. Šola je
z odločbo Ministrstva za šolstvo in
šport postala javni zavod z imenom
Srednja elektro in strojna šola
Kranj, ki je imela dve enoti:
Povojna generacija učencev pri praktičnem pouku
•
•
Strokovno gimnazijo,
Poklicno ter strokovno šolo, ki
je izvajala programe srednjega
strokovnega izobraževanja s
področja elektrotehnike, informatike in strojništva.
Januarja 2005 je Ministrstvo za
šolstvo in šport sprejelo sklep o
ustanovitvi
javnega
vzgojnoizobraževalnega zavoda Tehniški
šolski center Kranj, ki je s šolskim
letom 2005/2006 imel naslednje
organizacijske enote:
•
•
•
Strokovno in poklicno šolo,
Strokovno gimnazijo in
Višjo strokovno šolo.
Avgusta 2008 je Tehniški šolski
center Kranj po sklepu Ministrstva za
Glavni vhod v šolo
6
PREDSTAVITEV TŠC KRANJ
KJE SMO?
V predmestju Kranja, na Zlatem
polju.
KAJ VSE JE POD STREHO?
TŠC Kranj ima štiri organizacijske
enote:
•
Strokovno in poklicno šolo
•
Strokovno gimnazijo
•
Višjo strokovno šolo
•
Medpodjetniški
izobraževalni center.
OD KDAJ SMO?
Srečali smo se že z Abrahamom,
vendar bivamo v veliki, svetli,
sodobni šoli, v kateri bomo verjetno
še dolgo uživali.
KAJ PA SOSEDJE?
Sama znana imena: Fakulteta za
organizacijske vede, Osnovna šola
Franceta Prešerna, Dijaški in študentski dom, Ekonomska gimnazija.
Prenovljen, sodoben laboratorij za mehatroniko
TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER
KRANJ
Strokovna in
poklicna šola
Srednje
poklicno
izobraževanje
Srednje
tehniško
izobraževanje
Poklicnotehniško
izobraževanje
Strokovna
gimnazija
Poklicni
tečaj
Tehniška
gimnazija
7
Maturitetni
tečaj
Višja
strokovna šola
Mehatronika
Informatika
Osnovnošolci predstavijo raziskovalne naloge s področij biologije,
ekologije
z
varstvom
okolja,
ekonomije, etnologije, geografije,
kemije, fizike in astronomije, slovenskega jezika in književnosti,
sociologije ter zgodovine in umetnostne zgodovine.
Srednješolci pa predstavijo raziskovalne naloge ne le z družboslovnih, temveč tudi s področij
elektrotehnike, strojništva, računalništva.
Že vrsto let se na tekmovanjih
uvrščamo na najvišja mesta.
Prenovljena knjižnica je tudi prostor za razstave.
IN NOTRANJOST?
32 prostornih, specializiranih učilnic
in 16 delavnic za praktični pouk,
sodoben izobraževalni računalniški
center, velika multimedijska predavalnica, velika kuhinja, športna
dvorana Zlato polje v Kranju z
rokometnim igriščem, z dvema
igriščema za košarko in z enim za
odbojko, z veliko plezalno steno, s
prostori za tenis, atletiko, fitnes …
KAJ POČNEMO POLEG REDNE
DEJAVNOSTI?
Tehniški šolski center deluje že več
kot 60 let. V teh letih se dijaki in
učitelji udejstvujejo na različnih
področjih. Udeležujejo se različnih
projektov, šolskih ter državnih tekmovanj, na katerih žanjejo lepe uspehe.
Zanimiv program v šoli
Biologija z ekologijo, zdravstvena
vzgoja s tečajem prve pomoči,
vzgoja za družino, mir in nenasilje,
spoznavanje družbene ureditve,
kulturne, športne in strokovne
ekskurzije.
društvih, redno treniranje v klubih
(košarka, atletika, vaterpolo); redno
sodelovanje v humanitarnih ustanovah.
Tekmovanja
Tehniški šolski center Kranj vsako leto
organizira različna tekmovanja iz
splošnih in strokovnih področij, kot
so: fizika, slovenščina, matematika,
tuji jeziki, telekomunikacije, robotika, elektrotehnika, računalništvo,
šport…; naši dijaki pa se udeležujejo tudi tekmovanj, organiziranih
v drugih ustanovah.
Raziskovalna dejavnost
Na Tehniškem šolskem centru je
izredno razvita tudi raziskovalna
dejavnost. Šola že več let zapored
organizira regijska srečanja mladih
raziskovalcev, ki ponavadi potekajo
v spomladanskem času, aprila ali
maja.
Interesne dejavnosti v šoli
Elektro
krožek,
video
krožek,
računalništvo
in
informatika,
cestnoprometni predpisi, angleški
jezik, nemški jezik, matematika,
fizika, košarka, odbojka, fitnes,
namizni tenis, prosto plezanje,
popotniški krožek.
Interesne dejavnosti izven šole
Obiskovanje glasbene, likovne,
jezikovne šole; sodelovanje v raznih
Laboratorij za elektrotehniko
8
Šolski časopis Iskrica
Na šoli že leta izdajamo šolski
časopis, v katerem dijaki pod
mentorstvom profesorice objavljajo
članke o aktualnih dogodkih na šoli,
informacije o ekskurzijah, pohodih
ter zabavni problematiki. Časopis si
lahko ogledate na spletnem
naslovu http://www.tsckr.si.
Kulturni dan
Kulturnemu prazniku posvečamo
posebno pozornost z različnimi
kulturnimi prireditvami; gledališkimi
predstavami, razstavami izdelkov
dijakov in učiteljev, recitali …
Fotografske razstave
Dijaki pod vodstvom mentorjev v
knjižnici prirejajo razne fotografske
razstave ter se tudi udeležujejo
fotografskih natečajev.
po učnem uspehu, so vsako leto
nagrajeni s knjižnimi nagradami, v
mesecu septembru pa najboljši
razred na šoli popeljemo na
enodnevni izlet.
UGODNOSTI, KI JIH JE DOBRO
POZNATI
Kuhinja z organizirano malico in
jedmi po izbiri, izposoja učbenikov v
šoli, možnost pridobitve statusa
raziskovalca, športnika ali kulturnika glasbenika, učitelj skrbnik, kar dijaku
olajša delo v šoli in izven nje.
Na šoli že vrsto let organiziramo regijsko srečanje mladih raziskovalcev osnovnih in
srednjih šol Gorenjske.
Projekt Kranj
V okviru posodobitve gimnazijskih
programov se na naši šoli izvaja
medpredmetni projekt Kranj. Dijaki
delajo na terenu ter tako praktično
uporabljajo znanje iz predmetov:
biologija,
matematika,
kemija,
zgodovina,
geografija,
likovna
umetnost. Po končanem delu
pripravijo tudi predstavitev za starše
ter jim prikažejo svoje delo v okviru
projekta Kranj.
Mednarodni projekt MEPI je eden
izmed šestih največjih svetovnih
mladinskih programov, ki mlade
poleg rednega dela v šoli
vzpodbuja tudi k aktivnemu in
ustvarjalnemu preživljanju prostega
časa. Koncept programa temelji
na osebnem izzivu in mladim
predstavlja uravnotežen, netekmovalen program, ki vključuje 4
področja delovanja: prostovoljno
delo, veščine, rekreativni šport in
odpravo.
Naši Mepijevci so se v letu 2009 v
okviru projekta udeležili odprave na
otok Mauritius
Utrinke s potovanja si lahko
ogledate
na
spletni
strani:
http://www.mepi.info/mauritius/.
Nagrade dijakom
Dijaki, ki uspešno zastopajo šolo na
različnih področjih in najboljši dijaki
Pri pouku
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
Šola organizira izobraževanje za
odrasle. Vpišejo se lahko tudi
kandidati, ki rednega šolanja niso
zaključili. Možne so tudi prekvalifikacije za kandidate, ki so že
končali poklicno šolo.
Predstavnika uglednega nemškega podjetja Homag sta bila na obisku na TŠC Kranj.
Študentom sta predstavila delo in program podjetja, direktor Jože Drenovec in
predavatelji VSŠ pa so jima predstavili naš center in sodobne laboratorije za
mehatroniko.
9
Krožek robotike pri prof. Prislanu
Informativni dan za bodoče srednješolce
V okviru praznovanja pomladnega dne
smo organizirali bolšji trg.
Naša šola uspešno sodeluje z različnimi
podjetji.
Pridružili smo se vseslovenski akciji
Očistimo Slovenijo.
V tekmovalnem delu 1. foruma mehatronikov je Tehniški šolski
center Kranj z dijaki Janom Pivkom, Anžetom Trampušem in
Mihom Strmškom ter mentorjema Jožetom Trdino in Klemenom
Gregorcem dosegel prvo mesto.
Na šoli je potekalo Regijsko tekmovanje v konstruiranju in vožnji z
mobilnimi roboti, kjer so naši dijaki dosegli odlične rezultate.
Mentor dijakom je Tomislav Prislan.
Ob koncu šolskega leta dijaki zaključnih letnikov poklicnega
izobraževanja predstavijo svoje seminarske naloge.
Na šoli organiziramo predstavitev fakultet, ki so zanimive za
naše dijake zaključnih letnikov, bodoče študente.
10
MATERIALNI POGOJI ŠOLE
ŠPORTNA DVORANA ZLATO
POLJE
Športna dvorana Zlato polje se
nahaja ob Tehniškem šolskem
centru v Kranju. Z njim je povezana
s podzemnim hodnikom.
Objekt ima dve nadstropji. V pritličju
je telovadna dvorana, namenjena
raznim prireditvam, pouku športne
vzgoje ter športnim dejavnostim, in
sodobna plezalna stena.
V drugem nadstropju je glavni vhod
v športno dvorano z galerijo ter
dvema enotama za aerobiko in
fitnes.
V tretjem nadstropju se nahajajo
pisarne in tehnični prostori.
Športna dvorana Zlato polje
Sodobna multimedijska predavalnica
Laboratorij za mehatroniko
TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER
Šolski objekt ima tri nadstropja.
V kleti je zaklonišče in vhod v
športno dvorano Zlato polje.
V pritličju šole se nahajajo učilnice
za izvajanje praktičnega pouka in
laboratorijskih vaj. V osrednjem delu
je multimedijska predavalnica ter
večnamenski prostor s kuhinjo in
jedilnico.
Zraven najdemo prenovljeno šolsko
knjižnico. V pritličju so še upravni
prostori Višje strokovne šole in
strokovnih služb.
Računalniški učilnici
V 1. nadstropju šole se nahajajo
splošne učilnice, upravni prostori
Strokovne in poklicne šole, Strokovne gimnazije ter izobraževanja
odraslih.
Pouk športne vzgoje poteka v
športni dvorani Zlato polje in na
šolskih igriščih.
11
Prenovljen laboratorij za energetiko
ŠOLA IN STARŠI
PREDAVANJA ZA STARŠE
Na šoli bomo tako kot prejšnja leta
gostili ugledne predavatelje, strokovnjake s področja vzgoje, odraščanja in duševnega zdravja sploh.
ŠTUDIJSKI KROŽEK ZA STARŠE
Na informativnem dnevu se bodoči dijaki in njihovi starši najbolje seznanijo s šolo, tako
z načinom dela kot s prostori.
PRAVILA
Na začetku šolskega leta ravnateljici Strokovne gimnazije, Strokovne
in poklicne šole ter razredniki
seznanijo starše z značilnostmi
izobraževalnega programa, šolskimi
pravili in organizacijo dela šole.
RODITELJSKI SESTANKI
Šola sodeluje s starši na roditeljskih
sestankih; prvi je praviloma ob
začetku šolskega leta, naslednji pa
ob koncu ocenjevalnega obdobja.
OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI
DIJAKA
Razrednik na prvem roditeljskem
sestanku obvesti starše o načinih
medsebojnega
obveščanja
o
odsotnosti dijaka od pouka.
Starši morajo čim prej, najkasneje
pa v treh delovnih dneh od
izostanka dijaka od pouka, o tem
obvestiti razrednika. Če razrednik v
tem roku ni obveščen o vzrokih
dijakove odsotnosti, vzpostavi stik s
starši.
Odsotnost dijaka opraviči razrednik
na
podlagi
presoje
vzroka
odsotnosti.
V šolskem letu 2010/11 bo z delom
nadaljeval študijski krožek »Moj dijak
– moja skrb«.
Glavne teme bodo tako kot doslej
starševstvo, vzgoja mladostnika,
odnosi v družini in pomen teh
vsebin za dijakov učni uspeh. Krožek
je namenjen staršem, ki bi radi
napredovali v svoji starševski vlogi,
saj nam le-ta nenehno ponuja
nove izzive. Hkrati je krožek tudi
odlična priložnost za druženje in
izmenjavo izkušenj med starši.
Udeležba je brezplačna.
Mentorica krožka bo ga. Karmen
Kanalec, svetovalna delavka.
SVET STARŠEV STROKOVNE IN
POKLICNE ŠOLE TER SVET STARŠEV
STROKOVNE GIMNAZIJE
Vsak oddelek izvoli predstavnika
staršev v Svet staršev, kjer starši
rešujejo
problematiko
vzgojnoizobraževalnega procesa .
Svet staršev Strokovne gimnazije
izvoli enega predstavnika, svet
staršev Strokovne in poklicne šole
pa dva predstavnika v Svet zavoda.
GOVORILNE URE
Učitelji sodelujejo s starši na
govorilnih urah. Razpored rednih
tedenskih govorilnih ur je objavljen
na spletnih straneh šole in oglasni
deski. Enkrat mesečno
bodo
skupne govorilne ure v popoldanskem času.
SKRBNIŠTVO
Vsak dijak si lahko izmed učiteljev
izbere skrbnika, s katerim se lahko
posvetuje v primeru težav ali zgolj
če potrebuje nasvet. Tudi starši se
bodo lahko pogovorili s skrbniki v
času govorilnih ur.
PREDČASNI ODHODI OZ.
ZAMUJANJE
Starši
lahko
pisno
zaprosijo
razrednika,
da
dijaku
zaradi
utemeljenih razlogov (npr. vozni red
avtobusov
oz. vlakov)
dovoli
zamujanje ali predčasno odhajanje
od pouka.
RAZGOVOR PRED IZREKANJEM
VZGOJNIH UKREPOV
Starše pred izrekom višjih vzgojnih
ukrepov povabimo, da prisostvujejo
razgovoru z dijakom.
Če je dijaku določen alternativni
ukrep, razrednik o tem obvesti
starše.
12
V okviru projekta Kranj in med
predmetnega povezovanja
naravoslovno matematičnih vsebin na
terenu smo pripravili predstavitev za
starše in ostale profesorje.
ODDELKI IN RAZREDNIKI V LETU 2010/2011
STROKOVNA GIMNAZIJA
ZAP.
ŠT.
RAZRED
PROGRAM IN POKLIC
RAZREDNIK
1.
1. GA
TEHNIŠKA GIMNAZIJA
Goran Vujović, prof.
2.
1. GB
TEHNIŠKA GIMNAZIJA
2 ODDELKA 1. LETNIKA
3.
2. GA
TEHNIŠKA GIMNAZIJA
Tilka Sever, prof.
4.
2. GB
TEHNIŠKA GIMNAZIJA
Darija Kramarič, univ. dipl. bio.
5.
3. GA
TEHNIŠKA GIMNAZIJA
Andreja Bešter, prof.
6.
3. GB
TEHNIŠKA GIMNAZIJA
7.
4. GA
TEHNIŠKA GIMNAZIJA
Simona Kert, prof.
8.
4. GB
TEHNIŠKA GIMNAZIJA
Ivanka Toman, prof.
9.
4. GC
TEHNIŠKA GIMNAZIJA
Jolanda Škofic-Zakotnik, prof.
3 ODDELKI 4. LETNIKA
10.
5. GA
MATURITETNI TEČAJ
Jerca Kebe, prof.
11.
5. GA
MATURITETNI TEČAJ
Marko Arnež, prof.
13
STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA
ZAP.
ŠT.
1.
RAZRED
PROGRAM IN POKLIC
RAZREDNIK
1. Eak
ELEKTROTEHNIK, TEHNIK MEHATRONIKE
Vasja Markič, univ. dipl. inž.
2.
1. Ra
TEHNIK RAČUNALNIŠTVA
Gorazd Tekalec, univ. dipl. inž.
3.
1. Rb
Danica V. Černe, univ. dipl. inž.
4.
1. Mb
TEHNIK MEHATRONIKE
Branka Balantič, univ. dipl. org.
5.
1. Rek
RAČUNALNIKAR, ELEKTRIKAR
Andrej Tomin, prof.
6.
1. Me
MEHATRONIK OPERATER
Adrijana Dimitrovska
7.
2. Eak
ELEKTROTEHNIK
Irena Jerala, prof.
8.
2. Rb
Branko Lojk, prof.
9.
2. Rc
Meta Arnež, prof.
10.
2. Mak
TEHNIK MEHATRONIKE
Melita Gros, prof.
11.
TEHNIK MEHATRONIKE, TEHNIK RAČUNALNIŠTVA
Alenka Jelovčan, univ. dipl. inž.
12.
2. Mb
2. Rek
RAČUNALNIKAR, ELEKTRIKAR
Katjuša Lapajne
13.
2. Me
MEHATRONIK OPERATER
Klemen Gregorc, dipl. inž.
14.
3. Eak
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ENERGETIK
Nataša Gazvoda, prof.
15.
3. Ra
ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA
Mojca Brenkuš, prof.
16.
3. Rb
Andreja Pogačnik, prof.
17.
3. Ma
TEHNIK MEHATRONIKE
Polonca Hafner Ferlan, prof.
18.
3. Ee
ELEKTRIKAR ENERGETIK
Branko Pavlič, dipl. inž.
19.
3. Re
RAČUNALNIKAR
Mitja Rautar
20.
3. Me
MEHATRONIK OPERATER
Maja Arh, prof.
21.
4. Eak
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ENERGETIK
Alenka Luštrek, prof.
22.
4. Ra
Marija Rogelj, prof.
23.
4. Rb
Aleš Hvasti, univ. dipl. inž.
24.
4. Rc
Aleš Ovsenek, univ. dipl. inž.
25.
4. Ma
TEHNIK MEHATRONIKE
Špela Tomažič, prof.
26.
4. Eik
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK – PTI
Milena Ilić
27.
4. Mi
ELEKTROTEHNIK ENERGETIK – PTI
Robert Bertoncelj, univ. dipl. inž.
28.
4. Ri
TEHNIK RAČUNALNIŠTVA – PTI
Nina Zupan Šorli, prof.
29.
5. Ei
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK – PTI
Maja Jocif, prof.
30.
5. Ej
ELEKTROTEHNIK ENERGETIK – PTI
Damjan Poljanec, dipl. inž.
31.
5. Ri
TEHNIK RAČUNALNIŠTVA PTI
Temida Novak, univ. dipl. inž.
32.
5. PT
POKLICNI TEČAJ – ELEKTROTEHNIK RAČUNAL.
Borut Pogačnik, univ. dipl. inž.
14
STROKOVNI DELAVCI ZAVODA
Stanje 10. 8. 2010
Zap.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
Priimek
ARH
ARH
ARNEŽ
ARNEŽ
BALANTIČ
BERTONCELJ
BEŠTER
BEZNIK
BIZANT
BRAJDIČ
BREGAR
BRENKUŠ
BREZAR
CANJUGA
DEBELJAK
DEBELJAK
DIMITROVSKA
DRENOVEC
ERLAH KOŠNIK
FRELIH
GAZVODA
GRACELJ
GREGORC
GROS
HAFNER FERLAN
HVASTI
ILIĆ
JAGODIC
JARC KOVAČIČ
JELOVČAN
JEMEC
JERALA
JOCIF
JOŠT
KANALEC
KEBE
KERT
KOCIJANČIČ
KOZMUS
KRAJNC
KRAMARIČ
KRISTAN PRIMŠAR
KRMELJ
LAPAJNE
LAVTIŽAR
LOGONDER
LOJK
LUŠTREK
MARČAN
Ime
Andrej
Maja
Marko
Meta
Branka
Robert
Andreja
Nastja
Sašo
Ivan
Aleš
Mojca
Vera
Tomislav
Dragica
Romana
Adrijana
Jože
Mirjana
Miloš
Nataša
Andrej
Klemen
Melita
Polonca
Aleš
Milena
Stanislav
Branka
Alenka
Vlasta
Irena
Maja
Maja
Karmen
Jerca
Simona
Saša
Miran
Gabrijela
Darija
Nataša
Darka
Katjuša
Matej
Rado
Branko
Alenka
Marko
Izobrazba
dipl. inž. elektrotehnike
prof. matematike
prof. filozofije
prof. angleščine
univ. dipl. organizator dela
univ. dipl. inž. elektrotehnike
prof. angleškega jezika in nemškega jezika
mag. znanosti, univ. dipl. organizator dela
prof. športne vzgoje
inž. elektrotehnike
gimnazijski maturant
prof. slovenskega in nemškega jezika
univ. dipl. pedagog, prof. slovenskega jezika
upravni tehnik, absolvent
univ. dipl. organizator
prof. pedagogike in sociologije kulture
dipl. inž. strojništva
prof. matematike in fizike
inž. mehatronike
prof. filozofije in umetnostne zgodovine
družboslovno-jezikoslovni tehnik
mag. znanosti, univ. dipl. inž. kemijske tehnologije
prof. slovenskega in ruskega jezika
prof. zgodovine in umetnostne zgodovine
univ. dipl. lit. komp. in prof. slovenščine
prof. slovenskega in ruskega jezika
univ. dipl. pedagog, prof. sociologije
prof. zgodovine in sociologije, univ. dipl etnologinja
univ.dipl. inž. računalništva
univ. dipl. biolog
univ. dipl. inž. kemije
prof. pedagogike in zgodovine
gimnazijski maturant
univ. dipl. geograf, prof. zgodovine
prof. angleščine
15
Zap.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80.
81.
82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
Priimek
MARKIČ
MARKUN
MARN
MEDIČ JERMANČIČ
MEGLIČ
MIZERIT
NOVAK
OKRŠLAR
OVSENEK
PAPIĆ
PAVLIČ
POGAČNIK
POGAČNIK
POLAK
POLJANEC
PRISLAN
RAUTER
ROGELJ
ROZMAN
SEVER
SIMOVIĆ
SOKLIČ
STARMAN
STAVROV
STRNIŠA
ŠIFRER
ŠKOFIC ZAKOTNIK
ŠTULAR
ŠUBIC
TEKALEC
TOMAN
TOMAŽIČ
TOMIN
TRDINA
TVRDY
UHAN
URANIČ
VARL
VOLČANŠEK ČERNE
VREČEK
VUČKO
VUJOVIĆ
ZUPAN
ZUPAN ŠORLI
ZUPANEC
ŽEROVNIK
ŽNIDAR
Ime
Vasja
Mateja
Janez
Lijana
Mirko
Leon
Temida
Almira
Aleš
Magda
Branko
Andreja
Borut
Jožef
Damjan
Tomislav
Mitja
Marija
Simona
Tilka
Srećko
Urška
Andrej
Jurij
Gašper
Robert
Jolanda
Tomaž
Marija
Gorazd
Ivanka
Špela
Andrej
Jože
Igor
Janko
Srečko
Zdenka
Danica
Ivan
Beti
Goran
Tatjana
Nina
Janez
Mihael
Anton
Izobrazba
prof. slovenskega jezika
univ. dipl. psiholog
univ. dipl. inž. strojništva
univ. dipl. org. dela - informatiik
prof. fizike in kemije
elektrotehnik elektronik
računalniški tehnik
prof. matematike
prof. nemškega in španskega jezika
prof. angleškega in slovenskega jezika
univ. dipl. anglist
mag. org. informatik, dipl. org. - menedžer
prof. slovenskega jezika, univ. dipl. etnologinja
prof. angleškega in francoskega jezika
univ. dipl. inž. kemije
prof. fizike
prof. slovenskega jezika
inž. strojništva
univ. dipl. organizator dela, inž. strojništva
prof. angleškega jezika in pedagogike
prof. nemškega in italijanskega jezika
prof. umetnostne zgodovine in zgodovine
univ. dipl. inž. matematike
inž. strojništva
prof. matematike
16
ORGANIZACIJA DELA V ŠOLI
ORGANIZACIJA POUKA
Teoretični in praktični pouk potekata
v eni zgradbi. Športno vzgojo
izvajamo v športni dvorani poleg
šole. Šola in športna dvorana sta
med seboj povezani s podzemnim
hodnikom.
V šolskem letu 2010/11 pouk na šoli
izvajamo v dopoldanskem času,
razen v poklicnem in maturitetnem
tečaju, ki imata pouk v popoldanskem času.
ČASOVNI RAZPORED UR IN
ODMOROV
•
Šol. ura
TRAJANJE
1. ura
7.15 - 8.00
•
2. ura
8.05 - 8.50
3. ura
8.55 - 9.40
4. ura
9.45 – 10.30
5. ura
10.35 – 11.20
6. ura
11.25 – 12.10
7. ura
12.15 – 13.00
8. ura
9. ura
10. ura
11. ura
12. ura
13. ura
14. ura
13.05 – 13.50
13.55 - 14.40
14.45 – 15.30
15.35 - 16.20
16.25 – 17.10
17.15 – 18.00
18.05 – 18.50
PREHRANA
TOPLI
OBROK
TOPLI
OBROK
TOPLI
OBROK
TOPLI
OBROK
TOPLI
OBROK
TOPLI
OBROK
NAČIN INFORMIRANJA
DIJAKOV
Za pravočasno in točno
informiranje dijakov uporabljamo:
• okrožnice, ki jih preberemo
po ozvočenju;
• oglasne deske, na katerih
objavljamo prebrane
okrožnice;
•
•
•
•
pisna obvestila o
nadomeščanju odsotnih
učiteljev;
pisna obvestila o rokih za
prijavo in razpored izpitov;
sporočila na šolski spletni
strani http://www.tsckr.si;
šolski časopis;
panoje za predstavljanje
dejavnosti v knjižnici;
predstavitve raziskovalnih
nalog, izdelkov, dejavnosti
ob zaključku šolskega leta.
TAJNIŠTVO IN
RAČUNOVODSTVO
V tajništvu dobijo dijaki potrdila o
vpisu, se prijavljajo na izpite, urejajo
obveznosti v zvezi z izpisom iz šole,
zavarovanjem.
V računovodstvu dijaki poravnajo
vse denarne obveznosti do šole
(obrabnina učbenikov, ekskurzije,
izpiti …).
Uradne ure za delavce, starše in
dijake so vsak dan od 12.30 do
13.30. Uradne ure v času počitnic
bodo objavljene na glavnem
vhodu.
Utrip v zbornici
Redne mesečne pedagoške konference potekajo v sodobni predavalnici.
17
Gabrijela Krajnc, univ. dipl. inž.
Jože Drenovec, univ. dipl. inf.
ravnateljica SiPŠ
Zdenka Varl, prof.
direktor TŠC
Lijana Medič Jermančič
organizatorica izobraževanja
odraslih
Ivan Brajdič, prof.
univ. dipl. psih.
pomočnica ravnateljice SiPŠ
Branka Zadnikar
Tina Miklavčič, univ. dipl. teo.
Mojca Miklavčič
administratorka
administratorka
administratorka
referentka za študijske in
študentske zadeve
Dragica Zugwitz, dipl. upr. org.
Katja Zadnikar, univ. dipl. ekon.
Marta Rakovec, dipl. ekon.
Nataša Godnov
ravnateljica SG
vodja MIC-a
računovodkinja
računovodkinja
računovodkinja
Igor Šiler
Stane Sušnik
Marjan Grah
hišnik
hišnik
hišnik
18
ravnateljica VSŠ
Darka Krmelj
MIC - samostojna strokovna
delavka
Mateja Demšar
knjigovodkinja
Nejko Ržen
vzdrževalec učne tehnologije
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
o Kaj boste morali storiti v primeru,
da ostanete ali da ste se odločili
za drug program?
Kadar ugotovite, da vam učenje
dela težave oziroma so se pojavile
slabe ocene,
o poskušamo ugotoviti vzroke težav,
o se pogovorimo o boljših učnih
metodah,
o naredimo načrt, kako izboljšati
ocene pri posameznih predmetih,
o se
sestanemo
skupaj
s
profesorjem predmeta, pri katerem so se težave pojavile.
Svetovalna delavka Mirjana Erlah Košnik, univ. dipl. ped. in prof. soc. kult.
SODELOVANJE Z DIJAKI
Na svetovalno
obrnete:
službo
se
lahko
Ko ste še v osnovni šoli in iščete
informacije o poklicih, takrat razmišljate oz. vas zanima, katera srednja
šola bi bila primernejša,
o kakšen uspeh morate imeti, če
želite na določeno šolo,
o kaj boste znali, ko boste imeli
določen poklic,
o kako se boste vpisali v srednjo
šolo.
o Da bi se lažje odločili, vam na
naši šoli svetovalni delavki s
pomočjo
učiteljev
strokovnih
predmetov
predstavita
šolo
oziroma poklice, za katere
izobražujemo.
Ko ste na začetku šolanja v srednji
šoli, vas z razrednikom seznanimo s
šolskimi pravili in vam pomagamo,
da se vključite v novo okolje.
Ko ugotavljate, da se morda niste
najbolj pravilno odločili, ko ste izbrali
poklic oziroma šolo,
o takrat se pogovorimo, ali bi bilo
bolje, da ostanete v tem programu ali
o bi bilo bolje, da program zamenjate.
Kadar se med sošolci ne počutite
dobro ali pa ste v konfliktu le s
katerim od sošolcev oziroma dijakov
iz drugih razredov,
o se pogovorimo z vsemi vpletenimi dijaki,
o v razgovor vključimo tudi starše.
Kadar ste prekršili pravilnik o šolskem
redu, se pred izrekom vzgojnega
ukrepa pogovorite tudi s svetovalno
delavko, ki vas bo poskušala razumeti
in se pogovoriti z vami o
odgovornem vedenju v podobnih
situacijah.
Ko
zaključujete
program,
za
katerega ste se odločili, vam
svetujemo, kakšne so možnosti
nadaljevanja šolanja.
SODELOVANJE S STARŠI
V svetovalni službi se lahko oglasijo
tudi starši, kadar potrebujejo nasvet v
zvezi s šolanjem svojih otrok.
SODELOVANJE Z OSTALIMI
Svetovalna služba pri svojem delu
sodeluje z vodstvom šole, učitelji in
zunanjimi institucijami.
V svetovalni službi so zaposlene:
Lijana Medič Jermančič,
univ. dipl. psih.,
Mirjana Erlah Košnik,
univ. dipl. ped. in prof. soc. kult.
(tel. 280 40 32) in
Karmen Kanalec,
univ. dipl. ped. in prof. soc.
(tel. 280 40 46).
Svetovalna delavka Karmen Kanalec, univ. dipl. ped. in prof. soc.
19
ŠOLSKA KNJIŽNICA
Seminarske, raziskovalne naloge –
po dogovoru.
Revije, CD – 7 dni.
Ne izposojamo zadnjih številk revij
in gradiva iz priročne knjižnice
(enciklopedije, leksikoni).
Možne
so
tudi
rezervacije
gradiva.
Dijaki si lahko izposojajo gradivo
do konca pouka. Vrniti ga
morajo, preden dobijo spričevala. Vse poravnane obveznosti v
knjižnici so pogoj za izposojo
dijakom za popravne izpite, za
maturo ali zaključni izpit.
4. Zamudnina
Knjižnica
KNJIŽNIČNI RED
V šolskem letu 2008/2009 smo
dobili novo knjižnico. Trenutno je
na voljo približno 6000 enot
gradiva. Knjižnica ima sicer
približno 10000 enot gradiva, ki
ga postopoma vnašamo v sistem
COBISS. Poleg knjig izposojamo
tudi okrog 20 splošnih in
strokovnih revij (npr. Gea, Joker,
Svet elektronike, Moj mikro …) ter
avdio in video kasete. Dijaki si
najpogosteje izposojajo knjige za
domače branje, strokovne knjige
za različne referate ter revije.
Šola ima tudi bogat učbeniški
sklad, tako da si vsi dijaki lahko
izposodijo učbenike v šoli.
V čitalnici prirejamo razstave in pri
tem velikokrat sodelujejo tudi
dijaki. Razstavljajo izdelke, ki so
nastali pri umetnostni vzgoji,
nekateri pa se odločijo tudi za
samostojne razstave.
Dijaki se lahko vključijo v srednješolsko bralno značko. Preberejo
določeno
število
knjig
s
predloženega seznama in napišejo svoje mnenje o njih. Na
koncu
sledi
tudi
zaključna
prireditev na temo prebranega
gradiva.
1. Članstvo
Ob vpisu na našo šolo postanejo
vsi vpisani dijaki člani šolske
knjižnice. Članarine ni.
Člani so tudi vsi delavci šole.
Poleg tega so člani tudi občani,
ki se na naši šoli izobražujejo ob
delu.
Če član vrne knjige ali drugo
gradivo po pretečenem roku
izposoje,
mora
plačati
zamudnino. Ta znaša 4 cente na
enoto gradiva na dan. Štejejo
samo delovni dnevi; sobote,
nedelje, prazniki in počitnice ne
štejejo, saj tedaj gradiva ni
mogoče vračati.
2. Odpiralni čas
Ponedeljek, sreda, petek –
dopoldne.
Torek, četrtek – tudi popoldne.
3. Izposoja knjižničnega gradiva
Šolska knjižnica izposoja knjige,
priročnike, učbenike in revije na
dom.
Nekateri priročniki so namenjeni
izključno uporabi v šoli.
Kadar knjižnica gradiva nima,
knjižničarka napoti uporabnika v
drugo knjižnico, kjer gradivo
imajo. Lahko si tudi izposodi
gradivo za bralca iz druge
knjižnice preko medknjižnične
izposoje, kadar je to smiselno.
Čas izposoje:
Knjižno gradivo – 21 dni, z
možnim podaljšanjem.
Knjižno gradivo za obvezno
branje – 21 dni, brez možnosti
podaljšanja.
20
Lani prenovljena knjižnica nam pogosto
služi kot razstavni prostor likovnih in
fotografskih del in kot prireditveni
prostor.
5. Odnos
gradiva
do
knjižničnega
Za poškodovano ali izgubljeno
knjižnično gradivo morajo člani
plačati odškodnino, če ga ni
mogoče nadomestiti z enakim
novim.
6.
Obnašanje
knjižnice
v
prostorih
Vstop v knjižnico s hrano in pijačo
ni zaželen.
Knjižnica je študijski prostor, zato
smo primerno tiho, da ne motimo
drugih.
UČBENIŠKI SKLAD
Učbenike si v učbeniškem skladu
lahko sposodijo dijaki vseh
letnikov in smeri brez predhodnega naročila.
Znesek
izposojevalnine
plačajo po položnici.
starši
Dijakinje/dijaki si učbenike izposodijo za obdobje enega šolskega leta. Ob koncu šolskega leta
(do razdelitve letnih spričeval) jih
vrnejo v knjižnico.
V primeru, da dijakinje/dijaki ne
potrebujejo celotnega kompleta,
si lahko izposodijo samo posamezne učbenike.
Dijakinje/dijaki se lahko tudi
odločijo, da bodo posamezen
učbenik obdržali. V tem primeru
so zanj dolžni plačati razliko do
polne cene učbenika oziroma
ceno, ki jim jo določi šola.
Predlog za plačilo učbenika
pripravi skrbnica učbeniškega
sklada, pisno pa potrdi direktor
šole.
Če na koncu šolskega leta
dijakinje/dijaki vrnejo poškodovan
učbenik ali pa ga sploh ne
vrnejo, plačajo zanj odškodnino,
ki je odvisna od nabavne cene in
od starosti učbenika. Predlaga jo
skrbnica učbeniškega sklada,
pisno pa potrdi direktor šole.
Višina odškodnine pri poškodovanih učbenikih ne sme presegati
tretjine nabavne cene poškodovanega učbenika, pri uničenih in
izgubljenih učbenikih pa ne sme
presegati
polovice
nabavne
cene učbenika (Pravilnik o
upravljanju učbeniških skladov,
Ur.l. RS št. 43/02).
V učbeniški sklad lahko vključimo
samo učbenike, ki so objavljeni v
Katalogu učbenikov. Le-ta izide
vsako šolsko leto. Komplet
učbenikov iz učbeniškega sklada
si lahko izposodijo dijakinje/dijaki,
ki plačajo izposojevalnino –
obrabnino učbenikov.
Izposojevalnina znaša največ
tretjino nabavne cene vseh v
kompletu izbranih učbenikov.
Oktobra 2009 je na šoli začel delovati mešani pevski zbor pod vodstvom profesorja
Vasje Markiča. V zboru ubrano pojejo tako dijaki kot profesorji. S svojim nastopom
popestrijo marsikatero kulturno prireditev.
21
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
udeležencev so organizirane
konzultacije pri posameznem
profesorju.
PROGRAMI SREDNJEGA
STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
(SSI) – trajajo štiri leta
Tedenski urnik je objavljen na
spletni strani izobraževanja odraslih in na oglasni deski.
Udeleženci se lahko vključijo v
dokončanje ali prekvalifikacijo v
programih:
• elektrotehnik elektronik
(dokončanje po iztekajočem
programu)
• elektrotehnik računalništva
programu).
Udeleženci izobraževanja odraslih
za šolanje plačajo šolnino. Ob
vpisu pridobijo status udeleženca
izobraževanja odraslih.
Vodja izobraževanja ob delu
V
programe
izobraževanja
odraslih se lahko vključijo:
•
vsi, ki med rednim
izobraževanjem niso bili
uspešni, želijo pa dokončati
šolanje,
•
vsi, ki niso dokončali
izobraževanja in želijo
opraviti posamezne izpite,
zaključni izpit ali poklicno
maturo,
•
vsi, ki že imajo določeno
stopnjo formalne izobrazbe,
pa si želijo pridobiti
naslednjo stopnjo izobrazbe,
•
brezposelne osebe, ki se
izobražujejo preko Zavoda
za zaposlovanje RS,
•
vsi, ki že imajo določeno
formalno izobrazbo, pa se
želijo prekvalificirati.
Predavanja in vaje potekajo v
učilnicah in delavnicah Tehniškega šolskega centra v popoldanskem času, izjemoma tudi ob
sobotah. Po zaključku predavanj
in vaj za posamezni predmet
udeleženci izobraževanja odraslih
opravljajo izpit. Obveznosti posameznega predmeta običajno
opravljajo za posamezen letnik.
Izobraževalno delo pa je lahko
organizirano
tudi
tako,
da
udeleženci opravijo obveznosti
posameznega predmeta za več
letnikov hkrati.
Predavanja in vaje potekajo
tedensko čez vse leto ali pa v
strnjeni obliki. Za manjše število
PROGRAMI SREDNJEGA
POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA
(SPI) – trajajo najmanj tri leta
Kandidati lahko izbirajo med
naslednjimi programi:
• elektrikar (dokončanje
programa, samo konzultacije)
• mehatronik operater
• računalnikar (NOVOST ZA
ODRASLE).
Vpišejo se lahko kandidati, ki so
končali osnovno šolo ali ustrezen
program
nižjega
poklicnega
izobraževanja. Šolanje se konča z
zaključnim izpitom.
PROGRAMI POKLICNO
TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA (PTI)
– trajajo najmanj dve leti (iz
organizacijskih razlogov lahko
tudi dlje)
Za odrasle organiziramo izobraževanje po programih:
• elektrotehnik elektronik in
elektrotehnik energetik
programu do 31.8.2011)
• elektrotehnik (po novem
programu za smeri elektronik
in energetik)
• TEHNIK MEHATRONIKE (novost v
šol. letu 2010/11).
Pogoj za vpis je uspešno končan
ustrezen program
srednjega
poklicnega izobraževanja.
Šolanje traja dve leti in se konča s
poklicno maturo.
Po uspešno opravljeni poklicni
maturi kandidati lahko nadaljujejo
izobraževanje v višješolskih in
visokošolskih strokovnih programih.
22
V navedene programe se lahko
vključijo:
•
kandidati, ki so se že
izobraževali v teh
programih, pa jih niso
uspešno zaključili,
•
kandidati, ki so že zaključili
določen program srednjega
strokovnega izobraževanja,
pa bi se radi prekvalificirali.
V primeru prekvalifikacije se
priznajo opravljeni splošni predmeti, ki so primerljivi predmetniku
izbranega programa.
Šolanje traja štiri leta in se konča s
poklicno maturo.
PROGRAM DOKONČANJA
IZOBRAZBE
Tistim bivšim rednim dijakom, ki so
z izobraževanjem prekinili tik pred
ali med zaključnim izpitom
oziroma poklicno maturo, nudimo priprave na opravljanje posameznih izpitov, zaključnega izpita
ali poklicne mature.
Trajanje programa je odvisno od
števila že opravljenih izpitov in
predmetov. Zaradi uvajanja novih
programov se za dokončanje
odločite čim prej.
ZAKLJUČNI IZPIT V SREDNJEM POKLICNEM
IZOBRAŽEVANJU
Pogoje,
način
in
postopek
opravljanja
zaključnega
izpita
(kratica ZI) za dijake srednjega
poklicnega
programa
določa
Pravilnik o zaključnih izpitih, ki ga na
podlagi drugega odstavka 75.
člena Zakona o poklicnem in
strokovnem izobraževanju (Uradni
list RS, št. 79/06) izdaja minister za
šolstvo in šport.
Zgradba zaključnega izpita:
ZI obsega izpit:
• iz slovenščine (ki se opravlja v
skladu z izpitnim katalogom
pisno in ustno)
• iz zaključnega dela, ki se
opravlja kot izdelek oz. storitev z
zagovorom.
Ključne in poklicne kompetence,
način opravljanja izpita in ocenjevanje določa ustrezni izpitni katalog.
ZI iz treh predmetov – 30. člen.
Ne glede na določbo 3. člena
Pravilnika o ZI obsega ZI še izpit iz
strokovnoteoretičnega predmeta,
če je tako določeno v izobraževalnem programu (velja za neprenovljene programe).
Zaključni
izpit
lahko
opravlja
kandidat, ki je uspešno končal
zaključni letnik srednjega poklicnega izobraževanja oz. je dosegel
predpisano število kreditnih točk in
je opravil druge, s programom
določene, obveznosti.
Kandidat lahko ZI ali posamezni
predmet popravlja ali izboljšuje
večkrat.
PRIJAVE IN ODJAVE
Pisno prijavo za opravljanje ZI odda
kandidat najkasneje 30 dni pred
začetkom izpitnega roka.
Iz utemeljenih razlogov je možna
prijava za opravljanje ZI najkasneje
tri dni pred pričetkom izpitnega
roka. O utemeljenosti razlogov
odloči ravnatelj najkasneje v dveh
dneh po prejemu vloge.
Praktični del zaključne naloge.
Kandidat se lahko pisno odjavi od ZI
najkasneje dva dni pred pričetkom
izpitnega roka. Če se kandidat ne
udeleži posameznega izpita, pa se
ni odjavil v roku, ostane pri izpitni
enoti neocenjen.
sestavljajo: predsednik, izpraševalec
in najmanj en član.
Kandidatu postavlja vprašanja le
izpraševalec.
IZPITNI ROKI IN RAZPOREDITEV
IZPITOV
Pisni del ZI traja najmanj 90 minut in
največ 120 minut. Pisni izpit nadzorujeta najmanj dva nadzorna
učitelja, ki ne smeta biti učitelja
slovenščine.
Ustni del izpita traja največ 20
minut.
Kandidat lahko enkrat po vpogledu
zamenja listek, kar ne vpliva na
oceno. Kandidat ima pravico, da
se 20 minut pripravlja na odgovor.
Odgovarja na vprašanja z listka.
Izpitne roke za opravljanje ZI določi
šola s svojim letnim delovnim
načrtom v skladu z izobraževalnim
programom, šolskim koledarjem in
navodili ministra.
Izpitni roki morajo biti objavljeni na
oglasni deski v šoli.
Izpitni roki so: spomladanski, jesenski, zimski.
Kandidat lahko opravlja izpite ZI v
različnih izpitnih rokih, vendar največ
trikrat v letu. Kandidat lahko opravlja
ustni in pisni del izpita v različnih
dneh, vendar v istem izpitnem roku.
Kandidat lahko izpit iz zaključnega
dela opravlja v enem dnevu. Izpite
ZI lahko izboljšuje ali popravlja
večkrat.
ŠOLSKA IZPITNA KOMISIJA (ŠIK)
Za izvedbo ustnega izpita, zagovora imenuje ravnatelj ŠIK, ki jo
23
TRAJANJE IN POTEK IZPITOV
Zaključno delo: Šola najkasneje do
konca oktobra pripravi predlog za
zaključno delo in mentorje in s tem
seznani kandidate. Zaključno delo
in mentorja potrdi šolska komisija
najkasneje do konca decembra in
s sklepom seznani kandidate.
Zaključno delo lahko dijak opravi
pred zaključkom pouka v zaključnem letniku. Lahko se izvaja
individualno ali skupinsko.
Mentor svetuje, spremlja in zagotavlja samostojno izdelavo izdelka
oz. storitve.
sijo naslednji dan po izpitu.
Postopek ugovora na oceno
poteka v skladu z določbo 81.
člena Zakona o poklicnem in
strokovnem izobraževanju.
Predstavitev zaključne naloge pri zaključnem izpitu.
OCENJEVANJE
IN
SPLOŠNEGA USPEHA
DOLOČANJE
Ključne in poklicne zmožnosti se v
skladu z izobraževalnim programom ocenjujejo z ocenami od 1
do 5 oz. od 2 do 5 in opisno oceno
»ni opravil«.
Ocene od 2 do 5 so pozitivne
ocene. Kandidat, ki ne doseže
pozitivne ocene, izpita ni opravil.
Kandidat opravi ZI, ko doseže
pozitivno oceno pri vseh izpitih ZI.
Kandidat, ki doseže najvišje možno
število točk, doseže izjemen splošni
uspeh.
Splošni uspeh pri ZI se določi v
točkah tako, da se seštejejo ocene
izpitov in vsota deli s številom izpitov
in zaokroži na eno decimalko.
Kandidatu, ki je opravil ZI, izda šola
spričevalo o ZI in obvestilo o uspehu
pri ZI.
Kandidat, ki ZI ne opravi, prejme le
obvestilo o uspehu pri ZI.
Kandidat, ki opravi ZI z izjemnim
splošnim uspehom, izda šola
spričevalo o ZI s pohvalo.
KRŠITVE POSTOPKA
Kandidatu, ki krši določila izpitnega
reda, se lahko izreče naslednje
ukrepe:
- opomin;
- prekinitev dela izpita ali izpita.
Ukrepi se praviloma stopnjujejo.
VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV
Če so bile pri opravljanju ZI v šoli
kršene določbe , ki se nanašajo na
postopek
izvedbe
izpita,
je
dovoljena pritožba na šolsko komi-
Predstavitev izdelkov in seminarskih nalog dijakov SiPŠ
24
SPLOŠNA MATURA
PRIJAVA IN ODJAVA
Kandidat, ki želi opravljati splošno
maturo v tekočem šolskem letu,
odda predprijavo k splošni maturi.
Kandidat se prijavi k splošni maturi
najkasneje 60 dni pred pričetkom
izpitnega roka na šoli, na kateri želi
opravljati splošno maturo.
Pravočasna je tudi prijava, ki je iz
opravičljivih razlogov vložena do
deset dni pred začetkom izpitnega
roka. O upravičenosti teh razlogov
odloči v treh dneh po prejemu
dokazil ŠIKSM na podlagi meril, ki jih
sprejme Republiška maturitetna
komisija.
Gaudeamus igitur…
Splošna matura se opravlja v
gimnazijah in strokovnih gimnazijah.
Srednja šola lahko izvaja pripravo za
maturitetne predmete, ki se v šoli
poučujejo po programu.
Srednja šola vsako leto z razpisom
za vpis v prvi letnik objavi
maturitetne predmete, za katere bo
izvajala
pripravo
na
splošno
maturo.
Srednja šola lahko v skladu z
normativi ter standardi izvaja
pripravo
tudi
za
maturitetne
predmete, ki jih ni razpisala, če za
to obstaja interes dijakov.
Splošno maturo lahko opravlja, kdor
je končal splošno gimnazijo,
strokovno gimnazijo in maturitetni
tečaj v skladu z veljavnimi predpisi.
PREDMETI
Splošna matura obsega predmete
skupnega in izbirnega dela.
Predmeti skupnega dela splošne
mature so obvezni za vse
kandidate, ki opravljajo splošno
maturo, predmete izbirnega dela
pa si izbere kandidat sam.
Predmeti skupnega dela splošne
mature so:
• slovenščina,
• tuj jezik in
• matematika.
Kandidat se ob prijavi k splošni
maturi odloči, iz katerih predmetov
bo opravljal splošno maturo, v
skladu z izbirnimi pravili, določenimi
z Maturitetnim izpitnim katalogom
za splošno maturo.
Kandidat lahko opravlja na višji ravni
zahtevnosti največ dva predmeta.
Kandidat lahko opravlja izpite iz
izbirnih maturitetnih predmetov, za
katere šola ne izvaja priprav, tudi na
drugi šoli, ki jo sam izbere, če mu to
dovoli ŠIKSM izbrane šole.
IZPITNI ROKI
Kandidat opravlja splošno maturo v
enem izpitnem roku.
Izpit pri posameznem maturitetnem
predmetu se opravlja pisno in
ustno, pisno in kot izpitni nastop ali
samo pisno.
Splošna matura se opravlja v
spomladanskem
in
jesenskem
izpitnem roku, praviloma v mesecu
juniju in septembru.
Datume pisnih in ustnih izpitov in
obdobje ustnih izpitov v posameznem izpitnem roku določi Republiška maturitetna komisija ob
soglasju ministra, pristojnega za
šolstvo, najkasneje 60 dni pred
začetkom
splošne
mature
v
spomladanskem
in
jesenskem
izpitnem roku.
Izpiti so lahko tudi ob sobotah.
RMK lahko določi datum za
opravljanje dela posameznega
izpita pred spomladanskim oz.
jesenskim izpitnim rokom.
25
Kandidat v prijavi poleg osebnih
podatkov
navede,
iz
katerih
maturitetnih predmetov in na kateri
ravni
njihove
zahtevnosti
bo
opravljal splošno maturo. Dokazila o
izpolnjevanju
pogojev
za
opravljanje splošne mature predloži
najkasneje dva dni pred začetkom
izpitnega roka, sicer nima pravice
pristopiti k splošni maturi.
Kandidat lahko pisno prekliče
prijavo k splošni maturi najkasneje
dva dni pred začetkom izpitnega
roka.
Kandidat, ki ni pravočasno preklical
prijave k splošni maturi ali se ni
udeležil
celotnega
izpita,
je
neocenjen in lahko opravlja splošno
maturo v celoti ali iz neocenjenih
predmetov v naslednjem izpitnem
roku.
Kandidat, ki po objavi sklepov o
omejitvi vpisa na visokošolske
zavode želi spremeniti prijavo
izbirnih predmetov pri splošni maturi
ali raven zahtevnosti, pošlje šoli, na
kateri se je prijavil, spremembo
prijave na posebnem obrazcu
najkasneje 30 dni pred začetkom
izpitnega roka.
ŠIKSM objavi seznam prijavljenih
kandidatov v osmih dneh po
preteku prijavnega roka.
Opravljanje
pisnih
izpitov
iz
posameznega predmeta vodita
dva nadzorna učitelja, ki ne smeta
poučevati maturitetnega predmeta, pri katerem nadzorujeta
opravljanje izpita.
Pred začetkom pisnega izpita
nadzorna učitelja seznanita kandidate s pravili izpitnega reda, z
načinom ravnanja s šiframi in z
ukrepi ter posledicami za kršitelje.
spomladanskem roku, prizna v
jesenskem roku istega leta.
Pisne izdelke ocenjujejo zunanji
ocenjevalci, ki jih imenuje Državni
izpitni center.
Uspeh pri ustnem izpitu iz maturitetnega predmeta ocenjuje šolska
predmetna komisija.
Kandidati opravljajo pisni izpit iz
posameznega predmeta istega
dne ob istem času. Pisni izdelek
mora biti označen samo s šifro
kandidata.
Pisni izpit pri posameznem predmetu lahko traja najmanj 120 in
največ 240 minut.
Izpitni nastop traja največ 60 minut,
kandidat pa ima pravico do 15minutne priprave.
Razpored kandidatov za opravljanje
ustnih izpitov določi ŠIKSM in ga
objavi najkasneje 3 dni pred
začetkom opravljanja ustnih izpitov.
Vprašanja oz. naloge za ustni izpit
pripravijo republiške predmetne
komisije na podlagi predmetnih
izpitnih katalogov.
Splošni uspeh pri splošni maturi se
izraža v točkah kot vsota ocen iz
maturitetnih predmetov. Pri predmetih, opravljenih na višji ravni
zahtevnosti, se vsoti prišteje dodatno število točk.
Šolska predmetna komisija je sestavljena iz 3 članov: predsednik,
izpraševalec in član.
Ustni izpit traja največ 20 minut.
Kandidat ima pravico do 15minutne priprave na ustni izpit, ki se
opravlja pred šolsko predmetno
komisijo.
Vprašanja oz. naloge na ustnem
izpitu postavlja kandidatu izpraševalec.
Kandidat lahko opravlja isti dan le
pisni del izpita iz enega predmeta
ali največ dva ustna izpita.
OCENJEVANJE IN USPEH
Ocenjevalna lestvica za maturitetne predmete je petstopenjska.
Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu,
izpitnem nastopu ter uspeh iz vsebin
in
dejavnosti
maturitetnega
predmeta, ki se ocenjuje v zadnjem
letniku, se ocenjuje v točkah.
Če kandidat iz upravičenih razlogov
v izpitnem roku opravi le del izpita,
se mu prizna oz. upošteva
dosežena ocena pri ponovnem
opravljanju tega izpita. Prav tako se
kandidatu ocena, dosežena pri
eseju in izpitnem nastopu v
daljuje s kršitvijo ali ponovno krši
izpitni red;
• prepoved opravljanja izpita oz.
nadaljevanje izpita, če ga zaloti
pri
uporabi
nedovoljenih
sredstev, pripomočkov ali metod pri izpitu.
Opomin izreče nadzorni učitelj oz.
šolska predmetna komisija tako, da
kandidata opomni in opozori na
posledice kršitve in to zapiše v
zapisnik o poteku izpita.
Če kandidat pri splošni maturi
uspešno opravi tri izbirne predmete,
se za splošni uspeh pri splošni
maturi upošteva dva najbolje
ocenjena izbirna predmeta.
Pozitivna ocena tretjega izbirnega
predmeta ne more nadomestiti
negativne ocene prvega ali
drugega izbirnega predmeta.
Kandidat je opravil splošno maturo,
če je pri vseh maturitetnih
predmetih dosegel pozitivno oceno.
Kandidat, ki je opravil splošno
maturo in želi izboljšati oceno pri
enem ali več predmetih, ima
pravico do enkratnega ponovnega
opravljanja maturitetnega izpita na
šoli, ki mu je izdala maturitetno
spričevalo.
Kandidat, ki je ocenjen z najmanj
tremi pozitivnimi ocenami, ima
pravico do dvakratnega opravljanja
popravnih izpitov v prvih treh
zaporednih izpitnih rokih. Kandidat
opravlja izpite na šoli, kjer je
predhodno
opravljal
splošno
maturo. Če ta šola splošne mature
ne izvaja več, pa si lahko izbere
drugo šolo.
Kandidat, ki je uspešno opravil
splošno maturo, dobi maturitetno
spričevalo.
KRŠITVE POSTOPKA
Kandidatu, ki krši pravila izpitnega
reda,
pristojni
organ
izreče
naslednje ukrepe:
• opomin, če ne upošteva oz. krši
pravila izpitnega reda;
• prekinitev opravljanja dela izpita
do konca tega dela izpita, če
kljub izrečenemu opominu na-
26
Če
kandidat
ponovno
po
izrečenem opominu ponovno krši
ali nadaljuje s kršitvijo izpitnega reda
oz. stori kršitev uporabe nedovoljenih sredstev, pripomočkov ali
metod pri izpitu, nadzorni učitelj oz.
predsednik
šolske
predmetne
komisije o tem nemudoma obvesti
predsednika ŠIKSM, ki takoj ugotovi
dejansko stanje in v najmanj
tričlanski sestavi ŠIKSM odloči o
ukrepu ter ga takoj izvrši.
Če ŠIKSM izreče enega od ukrepov,
naloži kandidatu, da zapusti prostor,
v katerem poteka izpit, tako da ne
moti izvajanja izpita.
Kandidatu, ki mu je bil izrečen ukrep
prekinitve opravljanja dela izpita, se
ne prizna doseženega števila točk iz
dela izpita, pri katerem je storil
kršitev.
Kandidat, ki mu je ŠIKSM izrekla
ukrep prepovedi opravljanja izpita
oz. nadaljevanje izpita, je iz tega
izpita neocenjen.
Zoper odločitev ŠIKSM ima kandidat
pravico pritožbe v 24 urah po
prejemu
pisne
odločitve
o
izrečenem ukrepu na Republiško
maturitetno komisijo.
Republiška maturitetna komisija
odloči o pritožbi v 30 dneh po njeni
vložitvi. Odločitev Republiške maturitetne komisije je dokončna.
Če Republiška maturitetna komisija
razveljavi odločitev ŠIKSM, se
kandidatu določi ocena na način,
ki ga predpiše Republiška maturitetna komisija.
Če Republiška maturitetna komisija
naknadno po izpitu na podlagi
izvedenega dokaznega postopka
ugotovi, da je kandidat pri izpitu
uporabljal nedovoljena sredstva,
pripomočke ali metode, mu
razveljavi oceno iz maturitetnega
predmeta.
Če se ugotovi, da je kandidat storil
kršitev, ko mu je bilo spričevalo
izročeno, Republiška maturitetna
komisija
razveljavi
maturitetno
spričevalo in o tem obvesti
visokošolske zavode.
Kdor opazi oz. izve, da je kandidat
pri izpitu uporabljal nedovoljena
sredstva, pripomočke ali metode,
mora o tem takoj, najkasneje pa v
24 urah, obvestiti ŠIKSM ali
Republiško maturitetno komisijo.
Na podlagi utemeljenega suma,
da je kandidat storil kršitev
nedovoljene uporabe sredstev,
pripomočkov ali metod, Republiška
maturitetna komisija zadrži izročitev
maturitetnega
spričevala
do
dokončnosti odločitve in kandidata
obvesti v 24 urah.
mora odločiti o kandidatovi odgovornosti v tridesetih dneh po tem, ko
je bila o dogodku obveščena.
Odločitev Republiške maturitetne
komisije je dokončna.
VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV
Če so bile pri opravljanju izpita
kršene določbe Pravilnika o maturi
ter pravila in merila, je dovoljena
pritožba na ŠIKSM.
Pritožbo lahko kandidat vloži v 24
urah po opravljanju posameznega
izpita.
ŠIKSM odloči o pritožbi v dveh dneh
od prejema pritožbe in o odločitvi
takoj obvesti Republiško maturitetno
komisijo.
Zoper odločitev ŠIKSM se kandidat
lahko pritoži na Republiško maturitetno komisijo v treh dneh po
prejemu odločbe.
odloči o pritožbi v 30 dneh po
vložitvi pritožbe, katere odločitev je
dokončna.
vpogled v izpitno dokumentacijo
(izpitno polo, list za odgovore in
ocenjevalni list) in pisno razloži
način izračuna izpitne ocene.
Pisni zahtevi mora priložiti dokazilo o
plačilu stroškov vpogleda.
Višino stroškov vpogleda vsako leto
določi Državni izpitni center v
soglasju s pristojnim ministrom in jih
objavi v Uradnem listu RS,
najkasneje do roka za prijavo na
splošno maturo.
Državni izpitni center pripravi
časovni razpored vpogledov in o
tem obvesti kandidate v desetih
dneh po roku, ko kandidat vloži
zahtevo po vpogledu v izpitno
dokumentacijo.
V treh dneh po vpogledu v izpitno
dokumentacijo kandidat lahko vloži
pritožbo zoper oceno na Republiško
maturitetno komisijo, če meni, da ni
bil pravilno ocenjen.
Kandidat
ima
pravico
vložiti
pritožbo zoper izpitno oceno na
Republiško maturitetno komisijo v
treh dneh po objavi rezultatov.
odloči o pritožbi brž, ko je to
mogoče, najpozneje pa v dveh
mesecih od dneva, ko je bila
pritožba vročena. Če je bila
pritožba utemeljena, se ocena
popravi, odločitev Republiške maturitetne komisije je dokončna.
PRAVICA DO VPOGLEDA
Kandidat lahko v treh dneh po
objavi rezultatov zahteva, da mu
Državni izpitni center omogoči
27
Ustni del izpita iz angleškega jezika
POKLICNA MATURA
IZPITNI ROKI
Izpitni roki za opravljanje PM so v
spomladanskem, jesenskem in
zimskem izpitnem obdobju določeni v letnem delovnem načrtu
šole v skladu z izobraževalnim
programom, šolskim koledarjem in
navodili ministra.
Izpitni roki so objavljeni na oglasni
deski šole najkasneje do konca
oktobra tekočega šolskega leta.
Kandidati opravljajo PM v enem
izpitnem
roku,
kandidati
s
posebnimi potrebami oz. posebnimi pravicami in odrasli pa lahko v
dveh delih v dveh zaporednih
izpitnih rokih.
Tajnica poklicne mature
Poklicna matura je državni izpit.
S
poklicno
maturo
kandidati
dokazujejo doseganje standardov
znanj, ki so določeni s cilji
izobraževalnih programov, srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicnotehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za
visokošolski študij.
Poklicna
matura
je
oblika
zaključnega izpita. Z opravljeno
maturo kandidat pridobi srednjo
strokovno izobrazbo, hkrati pa daje
poklicna maturo
pravico do
nadaljevanja študija v višjih in v
visokih strokovnih programih brez
dodatnih pogojev.
Pogoje, način in postopke PM
določa Pravilnik o poklicni maturi (UL
RS, št. 44/08) in Zakon o maturi (UL
RS, št. 1/07).
PREDMETI
PM obsega obvezni in izbirni del.
Obvezni
del
obsegata
dva
predmeta:
• slovenščina (pisni in ustni del),
• izpit iz temeljnega strokovnoteoretičnega predmeta (pisni in
ustni del).
Izbirni del pa naslednja dva
predmeta:
• matematika ali tuj jezik (pisni in
ustni del),
• izdelek oz. storitev z zagovorom.
OPRAVLJANJE IZPITOV
Kandidat mora opravljati predmet,
ki obsega pisni in ustni del, v istem
izpitnem roku, prav tako izdelek oz.
storitev ter zagovor.
Kandidat praviloma opravlja na isti
dan največ en del izpita.
Praktični del izpita in zagovor se
lahko opravi v enem dnevu.
PM na šoli vodi šolska maturitetna
komisija, ki jo sestavljajo: predsednik, namestnik, tajnik in najmanj
dva člana. Predsednik ŠMK je
ravnatelj, ki imenuje namestnika,
tajnika in dva člana šolske
maturitetne komisije.
Administrativno-organizacijska dela
za PM opravlja tajnik PM.
Ravnatelj imenuje šolske izpitne
komisije za spomladanski, jesenski
in zimski izpitni rok PM.
Šolsko izpitno komisijo za ustni izpit in
prve tri predmete sestavljajo
predsednik, izpraševalec in član, od
katerih sta dva učitelja tega
predmeta.
Šolsko izpitno komisijo za četrti
predmet pa sestavljajo predsednik,
mentor – izpraševalec (ocenjevalec
izdelka oz. storitve) in član oz.
zunanji član.
roka in najpozneje 60 dni pred
zimskim izpitnim rokom.
Najkasneje štiri dni pred začetkom
izpitnega roka kandidat predloži
ustrezno spričevalo oz. druga
dokazila o izpolnjevanju pogojev za
opravljanje PM.
Kandidat, ki nima statusa dijaka, se
prijavi na šoli, na kateri se je
izobraževal. Dve leti po zaključku
izobraževanja se kandidat lahko
prijavi k PM na katerikoli šoli, ki izvaja
program, po katerem se je
izobraževal.
Iz upravičenih razlogov se lahko
kandidat prijavi k PM najkasneje
deset dni pred rokom za začetek
PM. O upravičenosti razlogov odloči
šolska maturitetna komisija za PM.
Kandidate, ki v predpisanem roku
ne predložijo dokazil o izpolnjevanju
pogojev za opravljanje PM, ŠMK
obvesti najkasneje dva dni pred
začetkom izpitnega roka.
Kandidat se lahko pisno odjavi od
PM najkasneje štiri dni pred
začetkom izpitnega roka. Če se
kandidat ne udeleži posameznega
izpita, pa se ni odjavil v roku, je v
tem izpitnem roku in pri tem
predmetu neocenjen.
Če kandidat iz upravičenih razlogov
ne more pristopiti k opravljanju PM
ali jo prekine, mu lahko ŠMK na
podlagi pisne vloge omogoči
opravljanje oz. nadaljevanje opravljanja PM v istem izpitnem roku,
razen pisnega izpita iz prve in tretje
izpitne enote ni mogoče opravljati v
istem izpitnem obdobju.
PRIJAVA IN ODJAVA
Kandidat se mora prijaviti k PM na
šoli, ki jo obiskuje, najpozneje 60 dni
pred spomladanskim izpitnim rokom, prijavo za jesenski izpitni rok
odda najkasneje dan po objavi
rezultatov PM spomladanskega
28
Ustni izpit na poklicni maturi
Kandidat mora biti pred začetkom
opravljanja PM seznanjen s pravili
oz. postopkom za opravljanje
izpitov,
svojimi
pravicami
in
dolžnostmi in s posledicami kršitev
izpitnega reda.
Pisni izpit traja najmanj 90 minut in
največ 120 minut. Trajanje izpita je
določeno na vsaki izpitni poli.
Pisni izpit nadzirata dva učitelja, ki
ne poučujeta predmeta, iz katerega se opravlja izpit.
Za ustni izpit učitelji oz. izpraševalci
najkasneje ob začetku zaključnega
letnika seznanijo kandidate z
izpitnim katalogom in pripravijo na
njegovi podlagi najkasneje do
konca decembra enoten seznam
izpitnih
vprašanj.
Učitelji
oz.
izpraševalci pripravijo tudi izpitne
listke s po tremi vprašanji s tega
seznama. Izpitni listki so izpitna
tajnost.
Ustni izpit se prične, ko predsednik
izpitne komisije pozove kandidata,
naj si izbere izpitni listek. Kandidat
lahko po vpogledu enkrat zamenja
izpitni listek, kar ne vpliva na oceno.
Kandidat ima pravico, da se 15
minut pripravlja na odgovor.
Kandidat odgovarja na vprašanja z
listka in na dodatna vprašanja, ki jih
zastavlja izpraševalec. Ustni izpit
lahko traja največ 20 minut.
Med opravljanjem ustnega izpita
enega kandidata se lahko pripravlja
naslednji kandidat.
Predlog tem in mentorjev za izdelke
oz. storitve pripravijo učitelji, lahko
pa tudi kandidati sami. Kandidati
lahko predložijo kot temo tudi
raziskovalno nalogo. Seznam tem in
mentorjev potrdi ŠMK najkasneje do
konca decembra tekočega leta in
z njim seznani dijake.
Zagovor izdelka oz. storitve se
začne tako, da predsednik izpitne
komisije pozove kandidata, da
predstavi in utemelji svoje delo.
Vprašanja za zagovor postavlja
mentor in morajo biti povezana z
vsebino naloge ali izdelka ali
storitve. Zagovor lahko traja največ
20 minut.
OCENJEVANJE IN USPEH
Ocenjevanje je določeno z izpitnim
katalogom v obliki točk, ki se v
skladu z merili spremenijo v ocene.
Skupno število točk za posamezno
izpitno enoto je 100.
Merila za pretvorbo točk v ocene za
prvi in tretji predmet določi Državna
izpitna komisija za PM na predlog
predmetnih izpitnih komisij, za drugi
in četrti pa ŠMK na predlog
strokovnih aktivov šole.
Pri pisnih in ustnih izpitih se razmerje
med obema deloma določi z
izpitnim katalogom, skupna ocena
pa se določi na podlagi seštevka
točk iz pisnega in ustnega izpita.
Pisni izpit ocenjujeta dva ocenjevalca in če se števili točk razlikujeta,
se
izračuna
povprečje
točk,
zaokroženo navzgor.
Izdelek oz. storitev oceni v točkah
šolska izpitna komisija na predlog
mentorja.
Oceno kandidata pri ustnem izpitu
določi šolska izpitna komisija na
predlog izpraševalca.
Kandidat opravi poklicno maturo,
ko je pri vseh predmetih ocenjen
pozitivno.
Uveljavljeno je tudi načelo pogojno
pozitivne ocene, ki omogoča, da
kandidat pri predmetu opravi izpit
oziroma je pozitivno ocenjen, če je
pri enem predmetu dosegel vsaj 80
% točk, potrebnih za pozitivno
oceno, in je hkrati pri vsakem od
ostalih predmetov dosegel oceno
najmanj dobro (3).
Rezultate PM šola razglasi na
slovesen način.
Kandidatu, ki ni opravil PM, izda šola
obvestilo o uspehu z doseženimi
ocenami predmetov.
Popravni izpiti: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
maturi (Ur. l. RS, št. 115/06) je
kandidatom, ki so že bili ali še bodo
neuspešni
(največ
pri
dveh
predmetih), dal več možnosti za
popravljanje negativnih maturitetnih
rezultatov še dve leti po prvem
opravljanju cele poklicne mature.
To pomeni, da lahko kandidati, ki so
opravljali PM v zimskem izpitnem
roku 2004/05, opravljajo popravne
izpite zadnjič v zimskem izpitnem
roku 2006/07. V navedenih rokih
lahko kandidati popravljajo popravne izpite mature ne glede na to da
so predhodno že izkoristili (ali pa
tudi ne) pravico do dveh opravljanj
popravnih izpitov.
Kandidat, ki je uspešno opravil
poklicno maturo in želi izboljšati
29
oceno iz enega ali več predmetov,
lahko enkrat v enem od treh
naslednjih zaporednih izpitnih rokov
na isti šoli izboljšuje oceno oz.
ocene, kjer se upošteva boljša
ocena.
KRŠITVE POSTOPKA
Kandidatu, ki krši določila izpitnega
reda, pristojni organ izreče naslednja ukrepa:
• opomin,
• prepoved opravljanja izpita oz.
nadaljevanje izpita.
Če kandidat po izrečenem opominu ponovno krši ali nadaljuje s
kršitvijo izpitnega reda, mora biti o
tem obveščen predsednik ŠMK, ki
ugotovi dejansko stanje in v
najmanj tričlanski sestavi ŠMK odloči
o ukrepu in z njim seznani
kandidata.
Če ima kandidat prepoved opravljanja oz. nadaljevanja izpita, mu
ŠMK naloži, da zapusti prostor, v
katerem poteka izpit, tako da ne
moti izvajanja izpita.
Kandidat, ki mu ŠMK izreče ukrep, je
iz tega predmeta neocenjen.
PRAVICA DO VPOGLEDA
Kandidat ima pravico, da v treh
dneh po tem, ko je bil seznanjen z
rezultatom pri PM, pisno zahteva
vpogled v izpitno dokumentacijo.
Predsednik ŠMK omogoči kandidatu
najkasneje v sedmih dneh po
vročitvi vpogled v izpitno dokumentacijo.
PRITOŽBE
Kandidat lahko vloži ugovor zaradi
kršitve predpisanega postopka pri
opravljanju izpita oz. ugovor na
oceno pri pisnem izpitu, če je prišlo
do pisne oz. računalniške napake
pri ocenjevanju pisne naloge.
Obrazložen ugovor mora v pisni
obliki predložiti ŠMK najkasneje
naslednji dan po vpogledu v pisno
dokumentacijo.
ŠMK mora v 15 dneh po prejemu
vloge s sklepom ugotoviti utemeljenost ugovora. V primeru ugovora
na oceno pri pisnem izpitu imenuje
komisijo,
ki
preveri
izpitno
dokumentacijo in določi oceno.
Če je ugovor upravičen, se ocena
popravi.
Odločitev ŠMK je dokončna.
STROKOVNA GIMNAZIJA
Drage dijakinje in dijaki!
Dobrodošli na Tehniški gimnaziji, ki že drugo desetletje izobražuje dijake, ki jih zanimajo predvsem različna
področja tehnike in ki po zaključku šolanja nadaljujejo študij predvsem na tehničnih fakultetah.
Veseli me, da ste se odločili za našo gimnazijo in v imenu vseh zaposlenih na naši gimnaziji Vam
obljubljam, da Vam bomo pomagali na Vaši poti do maturitetnega izpita in da si boste lahko pridobili vsa
potrebna znanja za uspešen študij na fakulteti. Verjamemo, da si želite uspeti v življenju in da se boste znali
potruditi tudi takrat, ko ne bo lahko. Prepričani smo, da bomo skupaj z Vašimi starši kos vsem problemom.
Želim Vam, da bi našo gimnazijo po štirih letih zapustili s prijetnimi spomini, z obilo znanja in da bi s sošolci in
Vašimi razredniki spletli vezi, s pomočjo katerih boste lažje premagovali ovire v življenju.
Zdenka Varl, prof.
ravnateljica SG
30
TEHNIŠKA GIMNAZIJA

ELEKTROTEHNIKA
RAČUNALNIŠTVO
MEHANIKA
tehnike, računalništva ali strojništva. Eden od njih so laboratorijske vaje, ki pomenijo dopolnitev
teorije v praksi.
Kot pove že ime, je izobraževalni
program tehniške gimnazije enakovreden izobraževalnemu programu splošne gimnazije.
•
•
naravoslovja, tehnike in
družbe.
Dijaku pomaga razviti
zanimanje za področje
tehnike in sposobnosti, ki so
pomembne za študij
tehnike.
Dijaku olajša pričetek
univerzitetnega študija
tehniških usmeritev.
Šolanje se zaključi z uspešno
opravljeno maturo, ki je enaka za
vse gimnazije v državi in omogoča vpis na univerzo, višje in
visoke šole.
Pouka fizike si ne moremo
predstavljati brez eksperimentov, s
katerimi dijaki pridobivajo praktične
spretnosti in poglabljajo teoretična
znanja.
Obiskali smo sejem Narava – zdravje.
Projekt Kranj
Tehniška gimnazija je namenjena
dijakom, ki so se odločili za
gimnazijski
program,
poleg
splošnih predmetov pa bi radi
spoznali še nekaj tehniških vsebin,
kar jim bo olajšalo študij ali pa
omogočilo lažji prehod v poklic.
Projektni teden na morju za dijake 2.
letnikov Strokovne gimnazije.
Posebnost predmetnika tehniške
gimnazije v primerjavi s predmetnikom splošne gimnazije je v
tem, da si dijak izbere tri tehniške
predmete s področja elektro-
V čem je posebnost tehniške
gimnazije?
•
•
•
Razvija tehniško razmišljanje.
Dijaka nauči uporabljati
različne vire informacij.
Dijaka nauči razumeti
povezave med razvojem
31
Medpredmetno povezovanje oziroma
timsko poučevanje je postalo stalnica
za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti
izobraževanja.
PREDMETNIK ZA TEHNIŠKO GIMNAZIJO
PREDMETI
KRATICA
I.
II.
III.
IV.
SKUPAJ
letnih ur
I. OBVEZNI ŠTIRILETNI PREDMETI
01 Slovenščina
02 Matematika
03 Prvi tuji jezik
SLO
MAT
4
4
3
4
4
3
4
4
3
4
4
3
560
560
420
TJ1 – angleščina (angl. jezik)
TJ1 – nemščina (nem. jezik)
ANG
NEM
3
3
3
3
420
3
3
3
3
420
2
2
2 (+17)
2 (+10)
2 (+10)
-
2
2
2 (+10)
2 (+10)
2 (+10)
2
-
2
2 (+10)
2
2 (+20)
-
210
140
140
140
280
70
70
2
3 (+78)
-
-
-
70
105
-
2
3
3
280
-
2 (+70)
-
[(+21)]
2 (+70)
3
[(+21)]
2 (+70)
3
210
210
[(+21)]
[(+21)]
32
90
33
90
31
2
90
27
6
30
4305
280
300
32
33
31 - 33
27 - 33
4605/4885
04 Drugi tuji jezik
TJ2 – angleščina (angl. jezik)
TJ2 – nemščina (nem. jezik)
ANG
NEM
ŠVZ
05 Športna vzgoja
II. OBVEZNI PREDMETI
06 Zgodovina
ZGO
07 Geografija
GEO
08 Biologija
BIO
09 Kemija
KEM
10 Fizika
FIZ
11 Psihologija ali sociologija
PSI, SOC
12 Psihologija ali sociologija
PSI, SOC,
ali filozofija
FIL
13 Likovna umetnost
LUM
14 Informatika
INF
III. IZBIRNI STROKOVNI PREDMETI
15 Izbirni strokovni
maturitetni predmet
Elektrotehnika
ELE
Mehanika
MEH
Računalništvo
RAČ
16 Laboratorijske vaje
LAV
17 Izbirni strokovni predmet
Elektronika
ELK
Računalniški sistemi in
RSO
omrežja
Strojništvo
STŠ
SKUPAJ
Ure za izbirne predmete
IV. OBVEZNE IZBIRNE
OIV
VSEBINE
SKUPAJ VSEH UR (TEDENSKO,
LETNO)
VSEBINA MATURE:
1. OBVEZNI DEL:
1. slovenščina, 2. prvi tuji jezik, 3. matematika,
2. IZBIRNI DEL - dijak izbere 2 predmeta:
drugi tuji jezik, fizika, zgodovina, elektrotehnika, mehanika, računalništvo.
32
MATURITETNI TEČAJ
Šolo si končal s poklicno maturo/
zaključnim izpitom - za vpis na želeno fakulteto pa potrebuješ maturo.
Redno vpisani dijaki imajo status
dijaka in ne plačujejo šolnine.
Kaj boš naredil?
Dijaki oddajo prijavo (dobijo jo v
šolski svetovalni službi ali na
spletnih straneh MŠŠ) najkasneje
do 21. septembra. Prijavi priložijo
fotokopijo spričevala o zaključnem izpitu oz. poklicni maturi in
fotokopijo
spričeval
prvega,
drugega in tretjega letnika
srednje šole. Kandidati, ki so
zaključili tretji letnik gimnazije,
priložijo
fotokopijo
spričeval
prvega, drugega in tretjega
letnika gimnazije ter potrdilo, da
niso
bili
v
izobraževalnem
procesu vsaj eno leto po
zaključenem tretjem letniku.
Vpiši se v maturitetni tečaj.
Pogoji za vpis: v program se lahko
vpišejo kandidati, ki so uspešno
končali srednjo poklicno, srednjo
tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo oziroma tretji letnik
gimnazije, če so prekinili izobraževanje za najmanj eno leto.
Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki
so končali osnovnošolsko izobraževanje in opravili preizkus
znanja na ravni tretjega letnika
gimnazije, in sicer iz predmetov
slovenščina, matematika, tuj jezik
in dveh izbirnih predmetov izmed
maturitetnih predmetov.
Kako se prijaviš?
Kaj se zgodi, če se v maturitetni
tečaj prijavi preveč dijakov?
Če se v maturitetni tečaj prijavi
preveč kandidatov, so kandidati
izbrani po številu doseženih točk.
Upoštevan bo seštevek ocen
splošnega učnega uspeha in
uspeha pri slovenščini, matematiki in 1. tujem jeziku v prvem,
drugem
in
tretjem
letniku.
Kandidat lahko skupno dobi
največ 60 točk.
Tečaj traja eno šolsko leto, začne
pa se v začetku oktobra.
Predmeti v maturitetnem
tečaju?
•
•
obvezni: slovenščina,
matematika, tuji jezik;
dva izbirna (zgodovina,
geografija, računalništvo,
elektrotehnika, fizika,
sociologija ...).
Z uspešno opravljenim maturitetnim tečajem se pridobi pravica do opravljanja mature.
PREDMETNIK ZA MATURITETNI TEČAJ
PREDMETI
01 Slovenščina
02 Tuji jezik
03 Matematika
KRATICA
SLO
TJ1
MAT
04 Izbirni maturitetni predmet
05 Izbirni maturitetni predmet
06 Izbirni maturitetni predmet oz. tuji jezik 2
SKUPAJ
Število tednov pouka
33
Število
tedenskih ur
6
6
6
Skupno število ur
v programu
174
174
174
Maturitetni
standard
560
420
560
4-6
4-6
0-4
26-30
116-174
116-174
0-116
754-870
29
280-315
280-315
280-315
STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA
Spoštovane dijakinje in dijaki SiPŠ TŠC Kranj!
Veseli smo, da ste prišli po znanja, spretnosti in veščine na našo Strokovno in poklicno šolo na področju
elektrotehnike, računalništva ali mehatronike. Zavedamo se, da so vaši cilji visoki in veseli smo, da jih želite
doseči in uresničiti v naši šoli. Naš učiteljski zbor vam bo pri doseganju le-teh pomagal z visokim strokovnim
znanjem, sodobnimi učilnicami in vrhunsko opremo, predvsem pa s posluhom vseh zaposlenih na šoli za
vas mlade, z vsemi dobrimi in posebnimi lastnostmi.
Na vaši poti pridobivanja znanja in življenjskih izkušenj vam bomo pomagali pridobiti lastnosti samostojnih in
vseživljenjsko učečih ljudi, ki imajo pozitiven odnos do soljudi, dela in okolja. Pri vas bomo cenili in
vzpodbujali prijaznost, delavnost, poštenost, objektivnost, strokovnost in ustvarjalnost, kar so tudi temeljne
smernice in vrednote našega dela.
Tehnični poklici, za katere se želite izobraževati, so prihodnost. Ustvarite si prijazno, kvalitetno in uspešno
prihodnost, v kateri naj imajo vrednote, kot so delavnost, poštenje, spoštovanje in osebni razvoj, temeljni
pomen! Tako boste postali konkurenčni na trgu delovne sile.
Želim vam veliko uspeha na tej poti!
Saša F. Kocijančič, prof.
ravnateljica SiPŠ
34
IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI STROKOVNE IN POKLICNE ŠOLE
podrobneje predstavljeni le prenovljeni programi, niso pa predstavljeni stari izobraževalni programi, ki se bodo izvajali v višjih letnikih
do izteka.
Ena izmed najznačilnejših sprememb je »odprti kurikul«, ki
predstavlja petino celotnega obsega učnega programa. Vsebine
določi šola v sodelovanju s
Socialnim sosvetom, ki ga sestavljajo predstavniki gospodarstva, podjetništva ter gospodarskih in socialnih organizacij v regiji.
Mehatronika
Strokovna in poklicna šola je
največja
organizacijska
enota
Tehniškega šolskega centra Kranj.
Organizacijske spremembe in vplivi
socialnega okolja so strokovni
področji
strojništva in elektrotehnike, za kateri je izobraževala
»Iskra«, spremenili, posodobili in
prilagodili potrebam gospodarskega okolja.
Tako danes izobražujemo za
področja ELEKTROTEHNIKE, RAČUNALNIŠTVA in MEHATRONIKE. Ta tri
področja predstavljajo temelj sodobnih tehnologij, ki se uveljavljajo
v našem okolju.
Ob vključitvi v evropske povezave
so se tudi na področju strokovnih
izobraževanj pojavile velike spremembe. Prvi korak so predstavljali
izobraževalni programi, pripravljeni
po novih izhodiščih.
Takšna sta izobraževalna programa
na področju mehatronike. Na
ostalih dveh strokovnih področjih se
spremembe uvajajo prav s tem
šolskim letom. Pojavijo se drugačne
programske enote, ciljno orientiran
pouk s tesnim medpredmetnim
povezovanjem, spremljanje usvojenih kompetenc ter kreditno
vrednotenje. V tej publikaciji so
Elektrotehnika
Dijaki v prenovljenih izobraževalnih
programih opravljajo tudi praktično
izobraževanje v delovnem procesu
(PUD). Dijaki in starši si lahko delodajalca izberejo sami, v nasprotnem primeru ga določi šola.
V času opravljanja PUD šola uredi
dijakom nezgodno zavarovanje. V
triletnih programih se PUD izvaja v
prvem in drugem letniku v obsegu
treh tednov, v tretjem letniku pa
celotno polletje. V štiriletnih programih se PUD izvede združeno, štiri
tedne v tretjem letniku.
Računalništvo
35
Dijaki svoje praktično znanje in laboratorijsko izpopolnjujejo v strokovnih delavnicah in laboratorijih.
Obiskali smo Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo na
Reaktorskem centru Podgorica pri Ljubljani.
Na informativnem dnevu so za dobro predstavitev šole
poskrbeli tudi dijaki sami.
Eko tabor v Osilnici ob Kolpi za dijake prvih letnikov strokovne šole.
Prizadevni dijaki ob koncu šolskega leta prejmejo knjižne
nagrade.
Predstavitev izdelkov, ki so jih dijaki izdelali pri praktičnem
pouku.
36
ELEKTROTEHNIKA
• Elektrikar SPI (3-letni) – z
možnima izhodoma: elektronik
ali energetik;
• Elektrotehnik SSI (4-letni) – z
možnima izhodoma: energetik
ali elektronik;
• Elektrotehnik PTI (2-letni) – z
možnima izhodoma: energetik
ali elektronik.
Podrobnosti vsebin in obseg so
razvidni iz predmetnikov.
Laboratorijske vaje iz elektrotehnike
Elektrotehnika je zagotovo področje
z največjo intenzivnostjo razvoja.
Pokriva širok spekter sodobnih
tehnologij na področjih elektronike,
energetike, avtomatike, multimedijske tehnike in telekomunikacij. Na
vsakem
koraku
jo
spremlja
računalništvo, saj si dela na
katerem koli področju elektrotehnike
skoraj ne moremo zamisliti brez
računalniške podpore.
Načrtovanje
elektronskih
vezij,
izdelava dokumentacije, oblikovanje naprav, meritve, regulacije,
upravljanje telekomunikacij in druga
opravila se namreč lahko konku-
čas porabili za igranje miselnih,
arkadnih, strateških in simulacijskih
iger, bodo svoje spretnosti in znanje
koristno uporabili in nadgradili za
načrtovanje ali upravljanje realnih
naprav, strojev, robotov itd. Zato je
področje elektrotehnike verjetno za
mlade tehnike najmikavnejše.
Ne smemo pa pozabiti tudi dejstva,
da je elektrotehnika močno prepletena z gospodarstvom naše
regije, kar zagotavlja dobro zaposljivost elektrikarjev in elektrotehnikov tudi v bodoče.
Na
naši
šoli
se
na
področju
Praktični pouk pri elektrotehniki
renčno in kvalitetno opravljajo le s
pomočjo sodobnih programskih
orodij. Osnovnošolci, ki so svoj prosti
elektrotehnike izvajajo trije izobraževalni programi, in sicer:
37
Bodoči elektroniki, energetiki pri
praktičnem pouku
Predmetnik: ELEKTROTEHNIK / SSI
Oznaka
Programske enote
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1
Slovenščina
P2
Matematika
P3
Tuji jezik
P4
Umetnost
P5
Zgodovina
P6
Geografija
P7
Sociologija
P8
Psihologija
P9
Fizika
P10
Kemija
P11
Športna vzgoja
Skupaj A
B – Strokovni moduli
M1
Informatika s tehniškim komuniciranjem
M2
Uporaba IKT pri poslovanju
M3
Upravljanje s programirljivimi napravami
M4
Izdelava osnovnih vezij
M5
Načrtovanje in priklopi električnih naprav
M6
Izdelava el. in komunikacijskih inštalacij
M7
Načrtovanje električnih inštalacij
M8
Pogonska tehnika
M9
Uporaba regulacij
M10
Delovanje elektroenergetskih sistemov
M11
Proizvodnja in prenos električne energije
M12
Upravljanje distribucijskih omrežij
M13
Uporaba mikroprocesorskih naprav
M14
Prenos in zapis informacij
M15
Vzdrževanje računalniške opreme
M16
Načrtovanje avtomatiziranih postrojev
M17
Oprema za multimedijsko tehniko
M18
AV komunikacije
M19
Pridobivanje in pretvarjanje el. energije
M20
Zajemanje in obdelava procesnih veličin
M21
Spletne aplikacije v multimedijski tehniki
M22
Računalniško oblikovanje
Skupaj B
C – Praktični pouk
Č – Praktično usposabljanje z delom
D – Interesne dejavnosti
E – Odprti kurikulum
Skupaj (A+B+Č+D+E)
Poklicna matura (izdelek oziroma storitev in zagovor)
Skupaj kreditnih točk
Izvajanje
Skupno ur
Kred. točk
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
izbirno
izbirno
obvezno
obvezno
obvezno
487
383
417
68
102
68
68
68
140
70
340
2143
24
19
20
3
5
3
3
3
6
3
14
100
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
136
136
170
204
204
136
156
156
156
156
156
156
156
156
156
156
156
156
156
156
156
156
1766
640
152
352
614
5027
6
6
8
10
10
6
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
86
30
7
14
29
236
4
240
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
Izbirni predmeti: Šola ali dijak lahko izbere sociologijo ali psihologijo.
Izbirni moduli:
Šola ali dijak lahko izbere pet strokovnih modulov:
•
M7, M8, M9, M10 in enega od preostalih strokovnih modulov med M7 in M22 ali
•
•
•
•
M15, M17, M18, M21 in enega od preostalih modulov strokovnih med M7 in M22.
38
Poklicna matura obsega:
Obvezni del:
•
pisni in ustni izpit iz slovenščine,
•
pisni in ustni izpit s strokovnega področja.
Izbirni del:
•
pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike,
•
izdelek oziroma storitev in zagovor.
Predmetnik: ELEKTRIKAR / SPI
Oznaka
Programske enote
P1
Slovenščina
P2
Matematika
P3
Tuji jezik
P4
Umetnost
P5
Družboslovje
P6
Naravoslovje
P7
Športna vzgoja
Skupaj A
M1
M2
Izdelava električnih tokokrogov
M3
Električne naprave
M4
Uporaba krmilnih naprav
M5
Izdelava elektr. in komunikac. inštalacij
M6
Delovanje elektroenergetskih sistemov
M7
Priklopi električnih motorjev
M8
Elektronski sklopi
M9
Zajemanje in obdelava procesnih veličin
M10
Montaža inteligentnih inštalacij
M11
Obnovljivi viri energije
Skupaj B
C – Praktično izobraževanje v šoli
Praktični pouk
Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu
Praktično usposabljanje z delom
Interesne dejavnosti
Odprti kurikulum
Skupaj (A+B+Č+D+E)
Zaključni izpit (izdelek oziroma storitev in zagovor)
Izbirni moduli:
Šola ali dijak lahko izbere tri module:
•
M6, M7 in enega od modulov M10 ali M11 ali
•
M8, M9 in enega od modulov M10 ali M11.
Zaključni izpit obsega:
•
•
39
Izvajanje
Skupno ur
Kredit. točk
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
213
213
164
33
132
132
164
1051
12
12
9
2
6
6
7
54
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
136
136
156
114
136
156
136
136
156
103
103
1073
6
6
8
6
6
8
6
6
8
6
6
52
655
30
912
36
160
6
582
3778
30
178
2
180
Predmetnik: ELEKTROTEHNIK / PTI
Oznaka
Programske enote
P1
Slovenščina
P2
Matematika
P3
Tuji jezik
P4
Umetnost
P5
Zgodovina
P6
Geografija
P7
Sociologija
P8
Psihologija
P9
Fizika
P10
Kemija
P11
Informatika
P12
Športna vzgoja
Skupaj A
M1
Podjetništvo s poslovnim sporazumevanjem
M2
Programirljive naprave
M3
Uporaba električnih vezij in naprav
M4
Načrtovanje električnih inštalacij
M5
Elektromotorni pogoni in regulacije
M6
Proizvodnja in prenos električne energije
M7
Vzdrževanje računalniške opreme
M8
Upravljanje distribucijskih omrežij
M9
Regulacije v avtomatiziranih postrojih
M10
M11
Pridobivanje in pretvarjanje električne energije
M12
Prenos in zapis informacij
M13
M14
AV komunikacije
M15
Spletne aplikacije v multimedijski tehniki
M16
Skupaj B
Skupaj (A+B+Č+D+E)
Obvezno /
izbirno
Skupno
število ur
Število kreditnih
točk
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
izbirno
izbirno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
276
206
276
30
40
40
40
40
80
40
60
150
1238
13
10
13
2
2
2
2
2
4
2
3
7
60
obvezno
obvezno
obvezno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
60
99
99
156
156
156
156
156
156
156
156
156
156
156
156
156
726
204
76
96
256
2392
2
5
5
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
36
12
4
4
12
116
4
120
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
Izbirni predmeti: Šola ali dijak lahko izbere sociologijo ali psihologijo.
Izbirni strokovni moduli:
Šola ali dijak lahko izbere tri strokovne module:
•
M4, M5 in enega od preostalih strokovnih modulov med M4 in M16 ali
•
•
•
•
M13, M14 in enega od preostalih strokovnih modulov med M4 in M16.
Poklicna matura obsega obvezni in izbirni del:
•
•
pisni in ustni izpit iz elektrotehnike,
•
• izdelek oziroma storitev in zagovor.
40
RAČUNALNIŠTVO
Velike potrebe trga in hitro
posodabljanje
računalniške
programske opreme zahteva tudi
na področju računalništva in
informatike veliko znanja in
spretnosti.
Odkritja na področju nanotehnologij bodo v prihodnje
zagotavljala pospešen
razvoj
računalniške strojne opreme, ki
bo sledil zahtevam in napredku
programskih orodij.
Izdelava
in
programiranje
algoritmov zahteva veliko doslednost in sposobnost kombinatorike, oblikovanje spletnih strani
pa tudi sposobnosti oblikovanja.
Mladi, ki so se z izdelovanjem
programov ali z oblikovanjem baz
podatkov že ukvarjali, bodo svoja
znanja zagotovo kvalitetno nadgradili.
Vsako
napravo,
kakor
tudi
računalnik, je potrebno tudi
vzdrževati, za kar potrebujemo
poznavanje osnov elektrotehnike.
Računalnike pa seveda povezujemo v omrežne sisteme, za kar
so potrebna zahtevna strokovna
znanja na področju sistemske
strojne in programske opreme.
Na naši šoli se na področju
računalništva izvajajo trije izobraževalni programi, in sicer:
•
računalnikar SPI (3-letni) – z
Pri pouku računalništva
41
•
•
možnima izhodoma: vzdrževalec računalniške strojne ali
programske opreme;
tehnik računalništva SSI (4letni) – z možnimi izhodi:
koder algoritmov, skrbnik
informacijskih sistemov ali
oblikovalec spletnih strani;
tehnik računalništva PTI (2letni) – z možnimi izhodi:
koder algoritmov, skrbnik
informacijskih sistemov ali
oblikovalec spletnih strani.
Predmetnik: TEHNIK RAČUNALNIŠTVA / SSI
Oznaka
Programske enote
P1
Slovenščina
P2
Matematika
P3
Tuji jezik
P4
Umetnost
P5
Zgodovina
P6
Geografija
P7
Sociologija
P8
Psihologija
P9
Fizika
P10
Kemija
P11
Športna vzgoja
Skupaj A
M1
M2
Uporaba IKT pri poslovanju
M3
Upravljanje s programirljivimi napravami
M4
Vzdrževanje informacijske strojne opreme
M5
Vzdrževanje informacijske programske opreme
M6
Izdelava električnih in komunikacijskih inštalacij
M7
Vzpostavitev in vzdrževanje omrežnih servisov
M8
Načrtovanje in razvoj spletnih aplikacij
M9
Načrtovanje in postavitev podatkovnih baz
M10
M11
Upravljanje IK sistemov
M12
Upravljanje z informacijsko programsko opremo
M13
Načrtovanje in razvoj programskih aplikacij
M14
Napredna uporaba podatkovnih baz
M15
M16
M17
AV komunikacije
M18
Skupaj B
Č – Praktično usposabljanje z delom
Skupaj (A+B+Č+D+E)
Izvajanje
Ur
Kreditnih točk
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
izbirno
izbirno
obvezno
obvezno
obvezno
487
383
417
68
102
68
68
68
140
70
340
2143
24
19
20
3
5
3
3
3
6
3
14
100
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
izbirno
136
136
170
136
136
136
136
176
136
156
156
156
156
156
156
156
156
156
1766
640
152
352
614
5027
6
6
8
7
7
6
7
9
7
8
8
8
8
8
8
8
8
8
87
30
7
14
28
236
4
240
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
Izbirni predmeti: šola ali dijak lahko izbere sociologijo ali psihologijo.
Izbirni moduli:
šola ali dijak lahko izbere tri strokovne module:
•
•
•
•
Poklicna matura obsega:
Obvezni del:
•
•
pisni in ustni izpit s strokovnega področja.
Izbirni del:
•
•
42
Predmetnik: RAČUNALNIKAR / SPI
Oznaka
Programske enote
P1
Slovenščina
P2
Matematika
P3
Tuji jezik
P4
Umetnost
P5
Družboslovje
P6
Naravoslovje
P7
Športna vzgoja
Skupaj A
M1
M2
Upravljanje z uporabniško programsko opremo
M3
Vzdrževanje informacijske opreme
M4
Izdelava električnih in komunikacijskih inštalacij
M5
Programiranje naprav
M6
Vzdrževanje in postavitev podatkovnih baz
M7
Napredno vzdrževanje strojne opreme
M8
Napredno vzdrževanje programske opreme
Skupaj B
Praktični pouk
Odprti kurikulum
Skupaj (A+B+Č+D+E)
Izbirni moduli:
šola ali dijak izbere en strokovni modul: M7 ali M8.
•
•
43
Izvajanje
Skupno ur
Kredit. točk
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
213
213
164
33
132
132
164
1051
12
12
9
2
6
6
7
54
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
izbirno
izbirno
136
102
209
136
160
160
170
170
1073
6
5
10
6
8
8
9
9
52
655
30
912
36
160
6
582
30
3778
178
2
180
Predmetnik: TEHNIK RAČUNALNIŠTVA / PTI
Oznaka
Programske enote
P1
Slovenščina
P2
Matematika
P3
Tuji jezik
P4
Umetnost
P5
Zgodovina
P6
Geografija
P7
Sociologija
P8
Psihologija
P9
Fizika
P10
Kemija
P11
Informatika
P12
Športna vzgoja
Skupaj A
M1
Razvoj spletnih aplikacij
M2
Vzpostavitev omrežnih servisov
M3
M4
Upravljanje IK sistemov
M5
Upravljanje z inf. prog. opremo
M6
Načrtovanje in razvoj progr. aplikacij
M7
Napredna uporaba podatkovnih baz
M8
M9
M10
AV komunikacije
M11
Skupaj B
Skupaj (A+B+Č+D+E)
Obvezno /
izbirno
Skupno
število ur
Število kreditnih
točk
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
izbirno
izbirno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
276
206
276
30
40
40
40
40
80
40
60
150
1238
13
10
13
2
2
2
2
2
4
2
3
7
60
obvezno
obvezno
Izbirno
Izbirno
Izbirno
Izbirno
Izbirno
Izbirno
Izbirno
Izbirno
izbirno
148
110
156
156
156
156
156
156
156
156
156
726
204
76
96
256
2414
8
6
8
8
8
8
8
8
8
8
8
38
9
3
4
11
116
4
120
Pojasnila k predmetniku:
Izbirni predmeti: šola ali dijak lahko izbere sociologijo ali psihologijo.
šola ali dijak lahko izbere tri strokovne module:
•
•
•
•
•
•
•
•
pisni in ustni izpit s strokovnega področja,
44
predstavljajo
velik
izziv
in
motivacijo za vsakega mladega
tehnika. Pri nas se je po zgledu
drugih
evropskih
držav
mehatronika najprej uveljavila na
dodiplomskem študiju. Zahteve
gospodarstva, v katerem se je
avtomatizacija vse pogosteje
pojavljala, ter priporočila fakultet,
ki so želela pri svojih študentih
predhodna temeljna znanja, so
vzpodbudila pripravo srednješolskih izobraževalnih programov.
Na naši šoli izvajamo naslednje tri
programe, pripravljene po novih
izhodiščih:
•
mehatronik operater (3-letni)
•
tehnik mehatronike (4-letni).
•
tehnik mehatronike PTI / 2letni).
Ali bo delovalo?
MEHATRONIKA
Strokovno področje mehatronike
predstavlja sintezo elektrotehnike,
strojništva in računalništva.
Načrtovanje, izdelava, upravljanje in vzdrževanje procesnih linij,
avtomatizacija delovnih mest,
računalniško upravljanje strojev in
naprav, upravljanje robotov in
podobna dinamična opravila
Pod budnim očesom profesorja
45
Predmetnik: MEHATRONIK OPERATER / SPI
Oznaka
Programske enote
P1
Slovenščina
P2
Matematika
P3
Tuji jezik
P4
Umetnost
P5
Naravoslovje
P6
Družboslovje
P7
Športna vzgoja
Skupaj A
M1
Tehniško komuniciranje v
M2
Materiali in obdelave v poklicu
M3
Elementi konstrukcij
M4
Izdelava električnih tokokrogov
M5
Uporaba krmilnih naprav
M6
Priklopi električnih motorjev
M7
Mehatronski sistemi
M8
Proizvodni procesi
M9
Sestavljanje in preizkušanje mehatr. istemov
M10
Vzdrževanje in popravilo mehatr. sistemov
Skupaj B
Praktični pouk
Odprti kurikulum
Skupaj (A+B+Č+D+E)
Izvajanje
Skupno ur
Kredit. točk
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
213
213
164
33
132
132
164
1051
12
12
9
2
6
6
7
54
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
izbirno
izbirno
99
66
66
136
114
136
176
146
124
124
1063
4
3
3
6
6
6
9
7
6
6
50
655
30
912
37
160
7
598
30
3784
178
2
180
Pojasnilo k predmetniku:
dijak izbere enega izmed modulov:
•
M9 - Sestavljanje in preizkušanje mehatronskih sistemov ali
•
M10 - Vzdrževanje in popravila mehatronskih sistemov.
Cilji in vsebine družboslovja, naravoslovja in umetnosti se deloma lahko izvajajo v strokovnih modulih v različnih oblikah
pouka. Načine, oblike in obseg povezovanja določi šola v izvedbenem kurikulu.
•
•
zaključno delo.
46
Predmetnik: TEHNIK MEHATRONIKE / SSI
SKUPNO
število ur v programu
PREDMETI
A - Splošno-izobraževalni predmeti
Slovenščina
476
Tuji jezik
408
Matematika
408
Umetnost
68
Zgodovina
68
Geografija
68
Sociologija
68
Fizika
136
Kemija
68
Športna vzgoja
340
Skupaj A
2108
B – Strokovni vsebinski sklopi
VS Tehniško komuniciranje
170
VS Proizvodni procesi
170
VS Mehatronika
714
VS Informacijski sistemi
340
VS Krmilno - regulacijski sistemi
510
Skupaj B
1904
Od tega Praktični pouk
486
C – Praktično usposabljanje z delom
152
352
E - Odprti kurikulum
476
Št. ur izobraževanja (A+B+C+D+E)
4992
Vsebina poklicne mature:
Obvezni del:
•
•
pisni in ustni izpit iz mehatronike.
Izbirni del:
•
•
izdelek ali storitev z zagovorom.
47
Predmetnik: TEHNIK MEHATRONIKE / PTI
Oznaka
Programske enote
P1
Slovenščina
P2
Matematika
P3
Tuji jezik
P4
Umetnost
P5
Zgodovina
P6
Geografija
P7
Sociologija
P8
Psihologija
P9
Fizika
P10
Kemija
P11
Informatika
P12
Športna vzgoja
Skupaj A
M1
Tehniško sporazumevanje
M2
Tehnološki procesi
M3
Mehatronika
M4
Informacijski sistemi
M5
Krmilno regulacijski sistemi
Skupaj B
Skupaj (A+B+Č+D+E)
Obvezno /
izbirno
Skupno
število ur
Število kreditnih
točk
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
izbirno
izbirno
izbirno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
276
206
276
30
40
40
40
40
80
40
60
150
1238
13
10
13
2
2
2
2
2
4
2
3
7
60
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
obvezno
34
35
310
138
207
724
204
76
96
249
2383
2
2
15
7
10
36
12
4
4
12
116
4
120
Pojasnilo k predmetniku:
Izbirni predmeti: šola oz. dijak med geografijo, sociologijo in psihologijo izbere 2 predmeta.
•
•
•
•
pisni in ustni izpit s strokovnega področja,
48
POKLICNI TEČAJ
Končal si četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik katerega od programov srednjega strokovnega izobraževanja, mature
pa ti tudi v jesenskem roku ne bo uspelo opraviti. Opravil si maturo, na želeno fakulteto pa se ti ni uspelo vpisati.
Ponujamo ti rešitev: Vpiši se v poklicni tečaj!
Na naši šoli bomo izvajali poklicni tečaj, s katerim boš v enem šolskem letu pridobil poklic elektrotehnik računalništva.
V program se lahko do 10. septembra 2010 vpišejo kandidati, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali zaključni
letnik katerega od programov srednjega strokovnega izobraževanja. Redno vpisani dijaki imajo status dijaka in ne
plačujejo šolnine.
Če se bo za poklicni tečaj prijavilo preveč kandidatov, bodo izbrani po številu doseženih točk. Upoštevan bo seštevek
ocen splošnega učnega uspeha in uspeha pri slovenščini, matematiki in 1. tujem jeziku od 1. do 4. letnika gimnazije.
Kandidat lahko skupno dobi največ 80 točk.
Predmeti?
Predmeti v poklicnem tečaju:
•
•
•
•
•
•
Algoritmi in programski jeziki
Podatkovne baze
Računalniška omrežja
Praktični pouk
Računalniške komponente
Delovna praksa
Izobraževanje traja eno šolsko leto in se zaključi s poklicno maturo. Strokovnoteoretično izobraževanje in praktični pouk v
celoti poteka na šoli, praktično izobraževanje v podjetju pa dijaki opravijo lahko v več delih in v več različnih podjetjih.
PREDMETNIK: ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA PT
PREDMETI
KRATICA
01 Algoritmi in programski jeziki
02 Računalniška omrežja
03 Računalniške komponente
04 Podatkovne baze
SKUPAJ strokovnoteoretični
predmeti
APJ
ROM
RKO
PKB
05 Praktični pouk
06 Delovna praksa*
PRA
TEORETIČNI
POUK
153
102
85
85
VAJE
119
34
51
51
SKUPAJ
letnih ur
272
136
136
136
425
255
680
170
170
72
SKUPAJ PRAKTIČNO
IZOBRAŽEVANJE
242
SKUPAJ
922
VSEBINA POKLICNE MATURE:
1. OBVEZNI DEL:
1. slovenščina, 2. algoritmi in programski jeziki,
2. IZBIRNI DEL:
3. matematika ali tuji jezik, 4. seminarska naloga ali projektna
naloga s strokovnega področja z zagovorom.
Šolsko leto obsega 34 tednov strokovnoteoretičnega izobraževanja in praktičnega pouka v šoli. Vaje
izvajajo učitelji. Pri vajah se dijaki delijo v skupine skladno z normativi.
*Delovno prakso lahko dijaki opravijo po delih in v več različnih podjetjih.
49
ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA
Na podlagi 40. in 75. člena
Zakona o poklicnem in
strokovnem izobraževanju (Uradni
list RS, št. 79/06) ter 11. člena
Pravilnika o ocenjevanju znanja v
srednjih šolah (Uradni list RS, št.
60/2010), v nadaljevanju
pravilnika, Saša Kocijančič,
ravnateljica Strokovne in poklicne
šole, in Zdenka Varl, ravnateljica
Strokovne gimnazije Tehniškega
šolskega centra Kranj, izdajava
ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA
ZNANJA
Dijakovo znanje se:
(1) v gimnazijskem izobraževanju
ocenjuje pri predmetu in
obveznih izbirnih vsebinah (v
nadaljnjem besedilu
predmet),
(2) v poklicnem in strokovnem
izobraževanju ocenjuje pri
predmetu, strokovnem
modulu, modulu odprtega
kurikula, praktičnem
usposabljanju z delom pri
delodajalcu in interesnih
dejavnostih (v nadaljnjem
besedilu predmet).
Učitelj prvo šolsko uro dijake
seznani z mininalnimi standardi
znanja pri predmetu, z merili
ocenjevanja znanja in oblikami
ter načini ocenjevanja znanja.
Seznani jih tudi s pravili
ocenjevanja ter načini
popravljanja negativnih ocen in
izboljševanja pozitivnih ocen.
1.
NAČINI IN ROKI
IZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI,
DOLOČENI Z UČNIM
NAČRTOM OZIROMA
KATALOGOM ZNANJA
1. člen
Če ima dijak štirinajst dni pred
koncem ocenjevalnega obdobja
negativno oceno iz snovi tega
obdobja oziroma posameznih
zaključenih sklopov, mu učitelj
napove rok za ocenjevanje pred
koncem ocenjevalnega
obdobja.
Dijak ima pravico popravljati
negativno oceno najmanj
dvakrat do konca pouka, bodisi
posamezno oceno bodisi
negativno ocenjeno celotno
ocenjevalno obdobje ali
predmet.
2. člen
Za dijaka, ki je pri treh ali več
predmetih v ocenjevalnem
obdobju ocenjen negativno, se
na njegovo pobudo pripravi
osebni izobraževalni načrt, ki
vsebuje načine, roke, oblike in
obseg izpolnitve neizpolnjenih
obveznosti. Pri pripravi sodelujejo
dijak, starši, razrednik, učitelji
posameznih predmetov in
svetovalna služba. Osebni
izobraževalni načrt hrani dijak, en
izvod pa se hrani poleg dnevnika.
3. člen
Do konca šolskega leta opravlja
dijak Strokovne in poklicne šole
(SiPŠ) popravni izpit le iz sklopov, iz
katerih je bil ocenjen negativno.
Dijak Strokovne gimnazije (SG) pa
opravlja popravni izpit iz snovi
predmeta, predelane v celem
šolskem letu.
4. člen
Manjkajoče interesne dejavnosti
ali obvezne izbirne vsebine imajo
dijaki možnost opraviti do konca
šolskega leta na dveh dodatnih
rokih.
2.
POGOJI ZA OBVEZNO
PONAVLJANJE PISNIH
IZDELKOV
5. člen
Če je negativno ocenjenih pisnih
izdelkov 50% ali več, se
ocenjevanje enkrat ponovi.
Vpišeta se obe oceni. Ponovi se
za dijake, ki želijo izboljšati oceno.
Pred ponovnim ocenjevanjem je
potrebno vsaj eno šolsko uro
utrjevati snov. Ocenjevanje se
lahko ponovi šele tri dni po tem,
ko učitelj dijakom izroči pisne
izdelke.
50
3.
ROKI ZA VRAČANJE IZDELKOV
IN VPISOVANJE OCEN V
ŠOLSKO DOKUMENTACIJO
6. člen
Učitelj mora ustno oceno vpisati v
redovalnico takoj po
ocenjevanju, oceno pisnega ali
drugega izdelka pa takoj po
vpogledu v pisni ali drug izdelek.
Pisne in druge izdelke učitelj vrne
dijakom po preteku sedmih
delovnih dni po tem, ko so bile
pridobljene ocene zapisane v
šolsko dokumentacijo.
4.
IZPITNI RED
7. člen
Dijak se mora na izpit pisno
prijaviti v skladu z roki, navedenimi
v šolskem koledarju. Če k izpitu ne
namerava pristopiti, se mora
odjaviti vsaj en dan pred izpitnim
rokom.
Če se dijak iz upravičenih
razlogov ne udeleži izpita ali ga
prekine, ga lahko opravlja še v
istem roku, če je to mogoče.
Razloge za odsotnost ali
prekinitev mora šoli pisno sporočiti
najkasneje v enem dnevu po
izpitu in priložiti ustrezna dokazila.
O upravičenosti razlogov odloči
ravnatelj najkasneje v treh dneh
po prejemu vloge.
Če se dijak ne odjavi pravočasno
ali se iz neopravičenih razlogov
ne udeleži izpita oziroma dela
izpita ali ga prekine, ni ocenjen in
se šteje, da je izrabil izpitni rok.
Potek, način in oblike
ocenjevanja znanja ter dovoljene
pripomočke določijo strokovni
aktivi oziroma učitelji posameznih
predmetov.
Sedežni red oziroma vrstni red
opravljanja izpita določi izpitna
komisija.
Pisni izpit, izdelavo praktičnega
izdelka oziroma storitve in vaje
nadzoruje nadzorni učitelj, oceni
pa ocenjevalec.
5.
KRŠITVE PRAVIL PRI
OCENJEVANJU ZNANJA IN
UKREPI
8. člen
(opredelitev kršitve)
1) Za kršitev pravil pri ocenjevanju
znanja se šteje, če dijak
uporablja nedovoljene
pripomočke, moti druge
udeležence ocenjevanja,
prepisuje, se podpiše z lažnim
imenom ali odda izdelek
drugega dijaka kot svoj izdelek.
2) Kršitev pravil pri pisnem
ocenjevanju ugotovi učitelj.
Kršitev pravil pri izpitu ugotovi
nadzorni učitelj oz. član izpitne
komisije.
9. člen
(sankcije)
Če dijak pri pisanju pisnih izdelkov
ali pri drugih oblikah ocenjevanja
znanja krši pravila, učitelj to
evidentira v šolsko ali izpitno
dokumentacijo in ukrepa v skladu
s pravilnikom (32. člen Pravilnika o
ocenjevanju znanja v srednjih
šolah).
6.
POSTOPEK ODPRAVLJANJA
NAPAK PRI OCENJEVANJU
ZNANJA
10. člen
(odprava napake)
8.
KONČNE DOLOČBE
12.
(uveljavitev šolskih pravil o
ocenjevanju)
Šolska pravila ocenjevanja znanja
stopijo v veljavo po predhodni
obravnavi in pridobitvi mnenj
učiteljskih zborov Strokovne in
poklicne šole ter Strokovne
gimnazije Tehniškega šolskega
centra Kranj in pričnejo veljati s 1.
9. 2010.
9.
VELJAVNOST ŠOLSKIH PRAVIL
OCENJEVANJA ZNANJA
13. člen
(uveljavitev pravilnika)
Pozitivno mnenje glede Šolskih
pravil sta podala učiteljska zbora
Strokovne gimnazije in Strokovne
in poklicne šole dne 31. 8. 2010.
Šolska pravila začnejo veljati 1. 9.
2010.
Kranj, 31. 8. 2010
Zdenka Varl, prof.,
ravnateljica SG
Saša Kocijančič, prof.,
ravnateljica SiPŠ
Če učitelj oz. dijak ugotovi
napako pri ocenjevanju znanja
(neustrezno vrednotenje
odgovorov, računske napake pri
točkovanju ipd.), učitelj popravi
napako in to evidentira v šolsko
dokumentacijo. O odpravi
napake učitelj seznani dijaka, na
katerega se ocena oz. ugotovitev
nanaša.
7.
PRIPRAVA IN HRAMBA
IZPITNEGA GRADIVA
11. člen
Izpitno gradivo hranita ravnateljici.
V primeru odsotnosti ravnateljice
izpitno gradivo izroči nadzornemu
učitelju oz. izpraševalcu
svetovalna delavka.
51
ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011
1. PRIČETEK POUKA
sreda, 1. september 2010
2. ZAKLJUČEK POUKA
(razdelitev spričeval)
ZAKLJUČNI LETNIKI
OSTALI LETNIKI
torek, 24. maj 2011
petek, 24. junij 2011
3. OCENJEVALNA OBDOBJA
Pouk v šolskem letu je organiziran v dveh ocenjevalnih obdobjih.
TRAJANJE
OCENJEVALNA OBDOBJA
1.
2. zaključni letniki
2. ostali letniki
OD
1. september 2010 (sreda)
15. januar 2011 (sobota)
15. januar 2011 (sobota)
DO
14. januar 2011 (petek)
23. maj 2011 (ponedeljek)
23. junij 2011 (četrtek)
4. ZAKLJUČEVANJE OCEN IN REDOVALNE KONFERENCE
TRAJANJE
OCENJEVALNA OBDOBJA
1.
2. zaključni letniki
2. ostali letniki
zaključevanje ocen
14. januar 2011 (petek)
20. maj 2011 (petek)
21. junij 2011 (torek)
redovalne konference
18. januar 2011 (torek)
23. junij 2011 (četrtek)
5. POČITNICE
TRAJANJE
OD
DO
25. oktober 2010 (ponedeljek)
29. oktober 2010 (petek)
27. december 2010 (ponedeljek) 31. december 2010 (petek)
21. februar 2011 (ponedeljek)
25. februar 2011 (petek)
26. april 2011 (torek)
29. april 2011 (petek)
27. junij 2011 (ponedeljek)
31. avgust 2011 (sreda)
VRSTA
1. JESENSKE
2. NOVOLETNE
3. ZIMSKE
4. PRVOMAJSKE
5. POLETNE
6. ČASOVNA REALIZACIJA
a) Delovni dnevi, prazniki
MESEC
September
Oktober
November
December
Januar
Februar
DELOVNI DNEVI
Ostali
Zaključni
letniki
letniki
22
22
16
16
22
22
18
18
21
21
13
13
Marec
April
23
15
23
15
Maj
Junij
SKUPAJ
22
18
190
17
/
167
PRAZNIKI, prosti dnevi, dan šole
/
31. oktober – dan reformacije
1. november – dan spomina na mrtve
25. december – božič, 26. december – dan samostoj. in enotnosti
1. in 2. januar – novo leto
8. februar – slovenski kulturni praznik – Prešernov dan,
7. februar – pouka prosto
/
25. april – velikonočni pon., 27. april – dan upora proti okupatorju, 15.
april – dan šole, 26. april - pouka prosto
1. in 2. maj – praznik dela
25. junij – dan državnosti
52
Šola je dolžna organizirati pripravo na splošno maturo, poklicno maturo in zaključni izpit. Priprave potekajo v
četrtek, 26. maja 2011, in petek, 27. maja 2011. Organizirana priprava se šteje kot pouk in je za dijake
obvezna.
b) Pouka prosti dnevi so
- z zakonom določeni državni prazniki in dela prosti dnevi,
- šolske počitnice,
- dan šole,
- en dan za sistematične zdravstvene preglede dijakov,
- sobote, razen, če ni z letnim delovnim načrtom šole ali navodili o razporeditvi pouka, ki jih izda minister,
določeno drugače,
- in nedelje.
Dan šole bo potekal 15. aprila 2011 (petek).
7. VPIS IN SPREJEM NOVINCEV
Vpis in sprejem novincev bo usklajen s Pravilnikom o vpisu v srednje šole (UL RS št. 12/06, 17/06, 12/08).
8. IZPITI
a) P o p r a v n i i z p i t i
ROKI
zimski izpitni rok
spomladanski izpitni rok
jesenski izpitni rok
TRAJANJE
OD - DO
1. februar 2011 (torek) 28. februar 2011 (ponedeljek)
1. julij 2011 (petek) 16. julij 2011 (sobota)
16. avgust 2011 (torek) 26. avgust 2011 (petek)
NAMEN
dijaki in občani
dijaki in občani
dijaki in občani
b) Predmetni , diferencialni, dopolnilni in delni izpiti bodo v času popravnih izpitov.
Za dijake, ki napredujejo pogojno, ravnatelj določi pogoje, način in roke, do katerih morajo izpolniti pogoje
za napredovanje v naslednji letnik.
c) Izboljševanje ocen za zaključne letnike, preizkus znanja v primeru priznavanja
Sreda, 25. maj 2011
č) Zaključni izpiti za srednje poklicno izobraževanje 2010/2011
ORGANIZIRANE PRIPRAVE NA ZAKLJUČNI IZPIT
DATUM
26. maj 2011 (četrtek) 27. maj 2011 (petek)
DEJAVNOSTI
organizirana priprava na zaključek izobraževanja
TRAJANJE
OD – DO
17. februar 2011 (četrtek)
1. februar 2011 (torek) 28. februar 2011 (ponedeljek)
NAMEN
slovenščina - dijaki in občani
dijaki in občani
spomladanski izpitni rok
6. junij 2011 (ponedeljek)
jesenski izpitni rok
26. avgust 2011 (petek)
16. avgust 2011 (torek) 26. avgust 2011 (petek)
dijaki in občani
ROKI
zimski izpitni rok
53
d) Koledar poklicne mature 2010/2011
ORGANIZIRANE PRIPRAVE NA POKLICNO MATURO
DATUM
DEJAVNOSTI
26. maj 2011 (četrtek) organizirana priprava na zaključek izobraževanja
ZIMSKI IZPITNI ROK POKLICNE MATURE
DATUM
DEJAVNOSTI
9. februar 2011 (sreda)
začetek poklicne mature
seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi
SPOMLADANSKI IZPITNI ROK POKLICNE MATURE
DATUM
DEJAVNOSTI
12. marec 2011 (sobota)
predmaturitetni preizkus poklicne mature
6. julij 2011 (sreda)
svečana podelitev spričeval poklicne mature
JESENSKI IZPITNI ROK POKLICNE MATURE
DATUM
DEJAVNOSTI
25. avgust 2011 (četrtek)
7. september 2011 (sreda)
e) Koledar splošne mature 2010/2011
ORGANIZIRANE PRIPRAVE NA SPLOŠNO MATURO
DATUM
DEJAVNOSTI
26. maj 2011 (četrtek) organizirana priprava na zaključek izobraževanja
SPOMLADANSKI ROK SPLOŠNE MATURE
DATUM
DEJAVNOSTI
12. marec 2011 (sobota)
predmaturitetni preizkus splošne mature
7. maj 2011 (sobota)
esej
začetek splošne mature
seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi
svečana podelitev spričeval splošne mature
JESENSKI ROK SPLOŠNE MATURE
DATUM
25. avgust 2011 (četrtek)
16. september 2011 (petek)
DEJAVNOSTI
začetek splošne mature
seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi
9. INFORMATIVNI DAN
11. februar 2011 (petek) in 12. februar 2011 (sobota).
10. PLANIRANI DELOVNI SOBOTI
Planirana delovna sobota
13. november 2010 (sobota)
7. maj 2011 (sobota)
Nadomeščanje
26. april 2011 (torek)
V skladu z navodili MŠŠ si pridržujemo pravico do sprememb.
54
OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE
obveznih izbirnih vsebin Zavoda RS
za šolstvo.
Vsebine pod točko 3 dijaki lahko
izbirajo:
-
Ekskurzija
Obvezne izbirne vsebine za tehniške
gimnazije so sestavni del učnega
programa ter dijakom omogočajo
razširjanje in poglabljanje splošnega
in ožjega strokovnega znanja.
Dijaki
morajo
do
izobraževanja opraviti :
1. vsebine, obvezne
dijake,
konca
za
vse
2. vsebine, obvezne za tip
gimnazije,
3. vsebine, povezane s prosto
izbiro dijaka.
Vsebine pod točko 1 organizira in
izvede šola.
Vsebine pod točko 2 lahko
organizira šola samostojno ali izbere
ustrezne ponudnike iz kataloga
Športni dan
55
iz kataloga OIV, ki ga pripravi
Zavod RS za šolstvo,
iz internega kataloga šole,
v organizacijah in ustanovah
izven šole (npr.: glasbena šola,
organizirani športni in plesni
treningi, aktivnosti v pevskem
zboru in kulturno-umetniških
društvih, tečaji tujih jezikov,
računalništva, drugih spretnosti
in znanj, aktivna udeležba v
šolskem
krožku,
gledališki,
filmski in glasbeni abonmaji,
raziskovalne naloge, tečaji
CPP, pedagoško delo v
planinski, taborniški in skavtski
organizaciji, tekmovanja v
znanju, organizirano prostovoljno socialno delo, sodelovanje v društvih (npr. gasilskem, naravovarstvenem itd.)
ter druge vsebine po presoji
šole.
Razporeditev obveznih izbirnih vsebin za tehniško gimnazijo
Vsebine, obvezne za vse dijake
Skupaj:
Kulturni dan
Športni dan
Državljanska kultura
Knjižnična informacijska znanja
Zdravstvena vzgoja
Vzgoja za družino, mir in nenasilje
Medpredmetne vsebine z ekskurzijo
Vsebine, obvezne za tip gimnazije
Skupaj:
Dejavnost s projektnim delom
Podjetništvo
Vsebine po dijakovi prosti izbiri
Skupaj:
Skupaj:
1. letnik
2. letnik
3. letnik
4. letnik
35
5
5
35
5
5
55
5
10
15
5
5
15
15
10
10
30
30
15
10
30
30
55
90
25
90
5
90
25
30
Dijak mora do konca šolskega leta opraviti vse obvezne vsebine za določen letnik.
Dijaki tehniške gimnazije lahko program proste izbire v obsegu 50 ur ali več opravijo izven šole, razredniku pa morajo
oddati podpisano in žigosano potrdilo izvajalca.
Šola mora dijakom ponuditi tudi naslednje vsebine. Dijake se vanje vključijo ali pa ne.
Šola jih izvaja le, če se prijavi vsaj 17 dijakov.
Dejavnost
Metodologija raziskovalnega dela
Obvladovanje tipkovnice
Prostovoljno socialno delo
Prva pomoč
Športni tabori in šole v naravi
Učenje za učenje
Verstva in etika
Logika
Ure
15 ur
15 ur
15 ur
15 ur
15 ur
15 ur
15 ur
15 ur
56
INTERESNE DEJAVNOSTI
Interesne dejavnosti so sestavni del učnega programa, ki dijakom omogoča razširjanje in poglabljanje splošnega in
ožjega strokovnega znanja.
Dijaki morajo do konca izobraževanja opraviti:
• vsebine, obvezne za vse dijake,
• vsebine, povezane s programom,
• vsebine, povezane s prosto izbiro dijaka.
Vsebine, obvezne za vse dijake, organizira in izvede šola. Šola lahko samostojno organizira ali izbere ustrezne ponudnike
za izvedbo vsebin, povezanih s programom, iz kataloga obveznih izbirnih vsebin Zavoda RS za šolstvo. Dijaki lahko
prostoizbirne vsebine opravijo po internem katalogu šole ali pa v organizacijah in ustanovah izven šole (npr.: verouk,
glasbena šola, organizirani športni in plesni treningi, aktivnosti v pevskem zboru in kulturno-umetniških društvih, tečaji tujih
jezikov, računalništva, drugih spretnosti in znanj, aktivna udeležba v šolskem krožku, gledališki, filmski in glasbeni
abonmaji, raziskovalne naloge, tečaji CPP, pedagoško delo v planinski, taborniški in skavtski organizaciji, tekmovanja v
znanju, organizirano prostovoljno socialno delo, sodelovanje v društvih, npr. gasilskem, naravovarstvenem itd.).
Priporočene vsebine interesnih dejavnosti, ki so enake vsebinam iz katalogov znanja za posamezne predmete, se kot
interesne dejavnosti ne izvajajo. Ta del interesnih dejavnosti šola nadomesti z drugimi vsebinami ali pa poveča število ur
za tiste dejavnosti, ki si jih dijak lahko izbira sam. Pri izvedbi posameznih dejavnosti naj šole uporabljajo tudi programske
konkretizacije dejavnosti, ki so pripravljene za dijake, vpisane v gimnazijski program.
RAZPOREDITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI V SREDNJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU
Prvi model interesnih dejavnosti se izvaja v četrtem letniku iztekajočega programa SSI.
1.
letnik
SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
OBVEZNI ENOTNI DEL:
športni dnevi
ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave, kulturnih
spomenikov
seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju
ogled študijske knjižnice, sejmov: zdravja, informatike, učil, izobraževalnih
ustanov, dnevi odprtih vrat ipd.
zdravstvena vzgoja
SKUPAJ
VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM:
metode učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad
naravoslovni dan - ekološki dan (organizirane čistilne akcije, predavanja,
ogledi čistilnih naprav – v povezavi s tehnologijo stroke)
spoznavanje poklicnega področja, organizacije panoge, obisk predavanja
s strokovnega področja
ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov; ekologija in
ekološki problemi stroke v obratovalnici in v šolski delavnici
poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja
SKUPAJ
VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA:
Skupno število ur za interesne dejavnosti
57
2.
letnik
3.
letnik
4.
letnik
SKUPAJ
18
72
18
72
6
6
36
18
174
4
22
4
22
4
22
4
12
16
64
4
80
98
352
RAZPOREDITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI V PRENOVLJENIH PROGRAMIH SREDNJEGA STROKOVNEGA
IZOBRAŽEVANJA IN PROGRAMIH, PRIPRAVLJENIH PO NOVIH IZHODIŠČIH
Drugi model interesnih dejavnosti velja za druge in tretje letnike prenovljenih programov in program tehnik mehatronike
(poskusno izvajanje od šolskega leta 2006/07 do 2009/10) v celoti.
SSI - DRUGI MODEL INTERESNIH DEJAVNOSTI
OBVEZNI ENOTNI DEL:
športni dnevi
spomenikov
zdravstvena vzgoja
SKUPAJ
SKUPAJ
1.
letnik
2.
letnik
3.
letnik
4.
SKUPAJ
letnik
24
24
24
24
96
18
18
18
18
72
6
6
6
6
54
18
60
42
42
18
198
4
4
22
22
6
12
4
22
6
12
4
22
26
16
96
12
24
96
24
30
96
4
12
10
64
4
74
80
352
1.
letnik
2.
letnik
3.
letnik
24
24
24
24
96
18
18
18
18
72
Vpisani od šolskega leta 2010/11 (za vse 1. letnike)
SSI - DRUGI MODEL INTERESNIH DEJAVNOSTI
OBVEZNI ENOTNI DEL:
športni dnevi
spomenikov
zdravstvena vzgoja
SKUPAJ
SKUPAJ
58
4.
SKUPAJ
letnik
6
6
6
6
54
18
60
42
42
18
198
6
6
22
22
6
28
44
128
6
6
4
22
6
12
4
22
12
24
96
24
64
4
12
10
64
4
76
78
352
RAZPOREDITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI V PRENOVLJENIH PROGRAMIH SREDNJEGA POKLICNEGA
IZOBRAŽEVANJA IN V PROGRAMIH, PRIPRAVLJENIH PO NOVIH IZHODIŠČIH SPI
Drugi model interesnih dejavnosti velja za vse prve, druge in tretje letnike prenovljenih programov, za izobraževalni
program mehatronik operater in višji letnik izobraževalnega programa računalnikar.
SPI - DRUGI MODEL INTERESNIH DEJAVNOSTI
OBVEZNI ENOTNI DEL:
športni dnevi
ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave ter seznanitev s
kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju
SKUPAJ
naravoslovni dan – ekološki dan (organizirane čistilne akcije, predavanja, ogledi
čistilnih naprav – v povezavi s tehnologijo stroke);
ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov; ekologija in ekološki
problemi stroke v obratovalnici in šolski delavnici (seminarska naloga); ogled
sejmov informatike, učil, izobraževalnih ustanov
SKUPAJ
Pohod na Debelo peč in na Kriško goro
59
1.
letnik
2.
letnik
3.
letnik
SKUPAJ
24
24
24
72
18
18
42
42
36
24
108
4
4
6
6
10
12
64
8
8
8
14
64
18
30
160
8
32
RAZPOREDITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI V PRENOVLJENIH PROGRAMIH POKLICNO-TEHNIŠKEGA
IZOBRAŽEVANJA PTI
Vpisani v 1. letnik v šolskem letu 2009/10
1.
letnik
OBVEZNI ENOTNI DEL:
športni dnevi
ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave
ogled študijske knjižnice
SKUPAJ
spoznavanje organizacije področja panoge, strokovna ekskurzija
ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov
ekologija in ekološki problemi stroke v obratovalnici in v šolski delavnici (seminarska
naloga)
SKUPAJ
2.
letnik
SKUPAJ
18
10
6
34
8
18
18
6
42
6
6
12
10
18
16
6
-
6
18
14
66
22
30
40
14
96
1.
letnik
2.
letnik
SKUPAJ
6
6
12
12
12
6
30
18
18
6
42
6
6
6
6
12
12
6
-
6
18
30
22
24
66
30
24
96
8
Vpisani v 1. letnik v šolskem letu 2010/11
OBVEZNI ENOTNI DEL:
športni dnevi
ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave
ogled študijske knjižnice
SKUPAJ
spoznavanje organizacije področja panoge, strokovna ekskurzija
ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov
ekologija in ekološki problemi stroke v obratovalnici in v šolski delavnici (seminarska
naloga)
SKUPAJ
INTERNI KATALOG INTERESNIH DEJAVNOSTI
Interni katalog izbirnih vsebin pripravi šola ob začetku pouka in je dostopen dijakom na spletnih straneh ter v tiskani obliki
v šolski knjižnici.
V Internem katalogu interesnih dejavnosti bo objavljena tudi programska ponudba za tiste vsebine, povezane s prosto
izbiro dijaka, ki jih bo izvajala šola. Dijakom se lahko vsebine, povezane s prosto izbiro, priznajo kot opravljene izven šole,
če predložijo verodostojno potrdilo izvajalca.
60
PROSTA IZBIRA DIJAKOV
V internem katalogu šole so navedene dejavnosti, v katere se vključijo dijaki na osnovi proste izbire. Izvajajo jih učitelji
naše šole. Dijake bo o ponudbi šole seznanil razrednik v prvi polovici septembra. Dobili bodo obrazce, ki jih bodo
izpolnili in do petka, 17. 9. 2010 vrnili razredniku. Na osnovi prijav bodo učitelji določene dejavnosti tudi izvajali.
Za tečaje in krožke je cena enotna, in sicer 1,8 €/uro (razen FIZ 5. predmet, priprave na tekmovanja, zbor).
Organizirali jih bomo, če se bo prijavilo vsaj 10 dijakov.
O ceni tečajev in krožkov (CPP, tečaj prve pomoči, plesni tečaj itd.), ki jih bodo izvajali zunanji sodelavci, bodo dijaki
seznanjeni na prvem sestanku z mentorji.
Dejavnosti
RAČUNALNIŠKI KROŽEK
•
Delphi (1. do 3. letnik)
ELEKTRO KROŽEK
KROŽEK ELEKTROTEHNIKE IN
ROBOTIKE
KROŽEK 3D MODELIRANJE
ŠPORTNE DEJAVNOSTI
•
atletika
•
kolesarski krožek
•
tekaški krožek
•
pohodniški krožek
PRIPRAVE NA MATURO IN
POKLICNO MATURO (PM)
•
FIZ (5. predmet)
•
ANJ
Čas izvedbe
Mentor
dec. 2010 – feb. 2011
okt. 2010– maj 2011
jan. 2011 – maj 2011
Srečko Uranič, univ. dipl. org.
Alenka Jelovčan, univ. dipl. inž.
Žiga Lausegger, študent
okt. 2010 – maj 2011
Andrej Starman, univ. dipl. inž.
sept. 2010– maj 2011
sept. 2010– maj 2011
sept. 2010– maj 2011
sept. 2010– maj 2011
Andrej Tomin, prof.
Janez Zupanec, univ. dipl. mat.
Marko Arnež, prof.
Ivan Vreček, dipl. inž.
Leon Mizerit, univ. dipl. inž.
Andreja Pogačnik, prof.
Zdenka Varl, prof.
Andreja Bešter, prof.
Maja Jošt, prof.
Maja Arh, prof.
strokovni aktiv slavistov
•
•
MAT - višji nivo
SLO (PM)
sept. 2010– maj 2011
nov. 2010 – maj 2011
nov. 2010 – maj 2011
nov. 2010 – maj 2011
okt. 2010 – maj 2011
•
MAT (PM)
okt. 2010 – maj 2011
PRIPRAVE NA TEKMOVANJA ZA
CANKARJEVO PRIZNANJE
PRIPRAVE NA TEKMOVANJE IZ MAT
nov. 2010– feb. 2011
PRIPRAVA NA TEKMOVANJE IZ FIZ
PRIPRAVA NA TEKMOVANJE IZ RAČ
ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA
ANGLEŠKI DRAMSKI KROŽEK
sept. 2010 – maj 2011
sept. 2010 – maj 2011
sept. 2010– jun. 2011
sept. 2010– jun. 2011
sept. 2010– jun. 2011
ANGLEŠKI KROŽEK
NOVINARSKI KROŽEK
sept. 2010– jun. 2011
sept. 2010– jun. 2011
KULTURNO UMETNIŠKI KROŽEK
sept. 2010– jun. 2011
FILMSKA VZGOJA
sept. 2010– jun. 2011
NEMŠČINA, ZAČETNI TEČAJ
NEMŠČINA, NADALJEVALNI TEČAJ
ISKRICE BRANJA
sept. 2010– jun. 2011
sept. 2010– maj 2011
sept. 2010– jun. 2011
61
Janez Zupanec, univ. dipl. mat.
Tone Žnidar, prof.
Branka Balantič, prof.
Maja Arh, prof.
Ivanka Toman, prof.
Gašper Strniša, mag.
Andreja Bešter, prof.,
Tilka Sever, prof.
Meta Arnež, prof.
Urška Soklič, univ. dipl. ang.
Meta Arnež, prof.
Maja Jocif, prof.
Katjuša Lapajne
Milena Ilić
Maja Jošt, prof.
Milena Ilić
Polonca Hafner Ferlan, prof.
Romana Debeljak, univ. dipl. ped. in prof.,
Maja Jošt, prof.
DIGITALNA FOTOGRAFIJA
POPOTNIŠKI KROŽEK
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
•
ruski jezik
•
italijanski jezik
•
nemški jezik
ŠILA (ŠOLSKA IMPRO LIGA)
VZGOJA ZA GLEDALIŠČE
NEMŠKA BRALNA ZNAČKA
RETORIKA IN JAVNO NASTOPANJE
dec. 2010– feb. 2011
sept. 2010 – apr. 2011
Miran Kozmus, dipl. inž.
okt. 2010 – jan. 2011
okt. 2010– apr. 2011
okt. 2010 – apr. 2011
sept. 2010 – apr. 2011
okt. 2010 – maj 2011
okt. 2010 – jun. 2011
okt. 2010 – maj 2011
ODPRTOKODNI PROGRAMI ZA
MATEMATIKO
DOPOLNILNI POUK - MAT
okt. 2010 – maj 2011
Maja Jošt, prof.,
Tatjana Zupan, prof.,
Simona Rozman, prof
Sašo Stare
Dragica Debeljak, prof.
Gašper Strniša, univ. dipl. inž.,
Vlasta Jemec, prof.
Tone Žnidar, prof.
DODATNI POUK - MAT
MEPI
ŠOLSKI PEVSKI ZBOR
okt. 2010 – maj 2011
sept. 2010 – jun. 2011
okt. 2010 – maj 2011
TEČAJ PRVE POMOČI
TEČAJ CPP
PLESNI TEČAJ (4. LETNIKI)
nov. 2010 - jan. 2011
okt. 2010 – jan. 2011
okt. 2010 - maj 2011
okt. 2010 – maj 2011
Branka Balantič, prof.
Danica Černe Volčanšek, univ. dipl. inž.
Vasja Markič, univ. dipl. inž.,
zunanji sodelavci
zunanji sodelavci
zunanji sodelavci
Za dijake 1., 2., 3. in 4. letnikov bomo organizirali še naslednje dejavnosti:
Dejavnost
Metode raziskovalnega dela
Prva pomoč
Prostovoljno socialno delo
Verstva in etika
Logika
Mentor
Mentorji raziskovalnih nalog
Predavatelji RK
Danica Černe Volčanšek, univ. dipl. inž.
Marko Arnež, prof.
Dogovor s prof. matematike
Za dijake s primanjkljaji na različnih predmetnih področjih bomo organizirali dopolnilni pouk, za dijake, ki pa bodo želeli
dodatna znanja na določenih predmetnih področjih, pa dodatni pouk.
62
DIJAŠKA SKUPNOST
MENTORSTVO
Šolsko leto 2009/10 smo začeli v
precej
spremenjeni
zasedbi.
Mentorstvo sva prevzela Gašper
Strniša in Milena Ilič, izvolili pa smo
tudi novega predsednika za SiPŠ,
in sicer je vajeti prevzel Aljoša
Močnik Štimac iz 3. Ma, na
Strokovni gimnaziji pa je s predsedovanjem nadaljeval Urban
Soban iz 4. Ga.
NAGRADNI IZLET ZA NAJBOLJŠI
RAZRED
V šolskem letu 2008/09 je dijaška
skupnost TŠC Kranj s pomočjo
razrednikov izbrala najboljše in
najbolj prizadevne dijake, ki so se
udeležili nagradnega izleta v
adrenalinskem parku v Bohinju.
Pridružili so se jim še nekateri
dijaki, ki so s svojim delom v
dijaški skupnosti veliko prispevali k
ugledu šole. Zaradi pozitivnega
odziva bomo s tekmovanjem
nadaljevali tudi v šol. letu
2010/11. Obdržali smo pravila
tekmovanja in tudi ime za izlet Robotkov izlet (točke prispevajo:
redno
obiskovanje
pouka,
uspešno
sodelovanje
na
tekmovanjih,
prizadevnost
in
dejavnost v šoli izven pouka,
odličen uspeh in izogibanje
vzgojnim ukrepom).
V začetku septembra 2010 bomo
najboljši razred zopet popeljali na
izlet. S seboj bomo vzeli tudi
dijake, ki so sodelovali pri delu v
preteklem šolskem letu.
PROGRAM
V šolskem letu 2009/10 je
program dela obeh dijaških
skupnosti TŠC Kranj vključeval
naslednje prireditve in aktivnosti:
• nagradni izlet v Bohinj,
• fazaniranje ali sprejem novih
dijakov v septembru,
• izvolitev predstavnikov v Svet
zavoda TŠC Kranj,
• novoletno voščilnico, obisk
Božička,
• prireditev Pomladni dan,
• pripravo časopisa Iskrica,
• predajo ključa šole dijakom
tretjih letnikov.
OBVEŠČANJE
O
različnih
aktivnostih
in
pomembnih
dogodkih
smo
obveščali ostale dijake na
sestankih dijaške skupnosti, s
plakati, oglasi na oglasni deski
dijaške skupnosti in na spletni
strani šole.
UTRINKI OB PRIREDITVAH
FAZANIRANJE
Letošnje fazaniranje je bilo - tako
kot vedno - zabavno predvsem
za starejše letnike. Pripravili smo
igre, v katerih so se pomerili
predstavniki
prvošolcev.
Z
zabavnim
programom
smo
popestrili celotno dogajanje in
poučili naše nove dijake, kako
bodo lahko v naslednjih letih na
različne načine pokazali svoje
znanje in veščine.
Nastopili so:
• FOLKLORNA SKUPINA FD
KRANJ,
• 5. EI BEND,
• ŽONGLERJI,
• PEVSKI ZBOR,
• ŠILA,
• TRIO TILNA RŽENA,
• BOBNARSKA SKUPINA (DIJAKI
TŠC IN VAROVANCI VDC
KRANJ),
• ISKRA BAND.
Upamo,
prireditve
stalnica.
da
bodo
takšne
postale
"iskreča"
PREDAJA KLJUČA
S predajo ključa so se dijaki
zaključnih letnikov simbolično
poslovili od nas in ključ zapustili
mlajšim.
Na
prireditvi
sta
ravnateljici pohvalili in se zahvalili
vsem zelo uspešnim in vzornim
dijakom.
POMLADNI DAN
V
marcu
smo
organizirali
prireditev
Pomladni
dan.
Osnovno
vodilo
je
bilo:
pomagajmo
sošolcem
in
pokažimo, kaj vse znamo. V
dopoldanskem
času
smo
organizirali bolšji sejem. Dijaki in
učitelji smo darovali razne
predmete,
ki
nam
doma
zasedajo prostor, potem pa smo
jih na stojnicah v avli šole
prodajali po enotni ceni, in sicer 1
evro. Denar pa je šel v šolski
sklad. Istočasno je potekala
košarkarska tekma med dijaki in
učitelji. V šolski knjižnici pa sta
razstavljala svoje fotografije dijak
Gašper Kocjančič in tajnica
Martina Meglič.
Volitve
dijakov SiPŠ in
predstavnika v Svet zavoda
Prijateljska
profesorji.
tekma
med
SG
za
dijaki
in
Popoldne so dijaki na skupnih
govorilnih urah pričakali matere s
čestitkami, ki so jih naredili pri
profesorici Poloni Hafner.
Vrhunec dneva pa je predstavljal
nastop dijakov in učiteljev.
63
Mentorja Dijaške skupnosti - prof.
Gašper Strniša na SG in Milena Ilić na
SiPŠ.
UTRIP ŠOLE
Začetek šolskega leta pokaže zbeganost v očeh »prvčkov«, za njih je vse novo in neznano, zgubljajo se v labirintu
hodnikov in učilnic. S fazanovanjem je led prebit, postane zabavneje, nastajajo nova znanstva, prijateljstva.
64
65
66
Zgodnjo jesen in pomlad izkoristimo za ekskurzije po naši mali deželi, kjer spoznavamo kulturne in naravne
znamenitosti, pogledamo čez planke proti jugu v dežele bivše Jugoslavije, obiščemo bližnjo Italijo, avstrijsko Koroško,
skočimo v širni svet preko Dunaja, Salzburga v Muenchen, poleti pa v Španijo po nove moči za zadnje šolsko leto.
67
Seveda so tu še športni dnevi, ko drvimo čez drn in strn preko kucljev do visokih gora in skrbimo za razvoj telesa in
duha.
68
69
Pozno jesen in zimski čas zaznamujejo državna in regijska tekmovanja s področja fizike, matematike, elektrotehnike,
računalništva, robotike, tekmovanje za Cankarjevo priznanje, za angleško bralno značko, srečanje mladih
raziskovalcev Gorenjske, vrstijo se predavanja, obiski strokovnih sejmov, razstav in podjetij, ki so zanimiva za področja
našega izobraževanja.
70
71
Z glasbo, plesom in zabavo nas navdušujejo naši kreativni dijaki, ki s svojimi umotvori pričarajo radost na naše obraze.
Navdušenci iz dijaške skupnosti so nam pripravili nekaj dobrih žurov, člani šolske impro lige pa so nas nasmejali do solz.
Fotografije za Publikacijo so poleg Vere Brezar prispevali še dijaki Miran Alijagić, Gašper Kocijančič in Aljaž Toman.
72

tsc1011. - Šolski center Kranj

Transkript

Benzer belgeler

Soboske novine 119

ponedeljekpraznik 2.5.2016 3.5.2016 4.5.2016