Bilten VODA št. 27

P
L
E
:
N
I
K
O
V
I
V
O
D
N
J
A
K
I
V
L
J
U
B
L
J
A
N
I
1 Vodnjak na ?alah Ena najbolj samosvojih Ple;nikovih stvaritev v Ljubljani je njegov pokopali[ki kompleks na ?alah. Ple;ni-
kov vodnjak je bela, kamnita ;a[a; ki stoji v eni od prostorskih osi in raybremeni praynino ob molilnici. Postavljen je tako,
da /alovalci lahko po;ivajo na bli/nji klopi in spremljajo ve;en pretok vode, simbola /ivljenja. Vodnjak ni bil nikoli iydelan tako, kakor ga je iyrisal Ple;nik s sodelavci. Na rob korita je v na;rtih postavil simbol ognja in protiute/ vodi, petelina.
Ynova je uporabil navideyno labilnost na stabilnem podstavku. Petelin sam naj bi bil postavljen na kroglo, kar bi viyualno
poudarilo nemir krhke uravnote/enosti. 2 Vodnjak {entjakobskega trga Tri kamnite posode vodnjaka stoje med cerkvijo sv.
Jakoba in Karlov[ko cesto. Postavljene so na pe[;en otok, ya masivnim stebrom y Marijinim kipom. Yaobljena korita so posoda /ivljenja, v katero se iy pr[ila v manj[em, ygornjem koritu voda pretaka navydol, v [ir[i posodi in umirja v spodnjem bayenu. Arhitekt Ple;nik je na nenavadni parceli trga, med cerkvijo sv. Jakoba in priyidano Gruberjevo pala;o, v dolgem
;asovnem rayponu od 1926 do 1938 ustvaril yanimivo celoto. Pe[;eni trg je klan;ina, ki se dviguje od brega Ljubljanice proti grajskemu gri;u. Na [ir[em delu stoji mo[ko pokon;na kamnita gmota, yaobljen steber y Marijinim kipom na vrhu. ?enski protipol so yaobljene posode vodnjaka. 3 Vrayov trg Vrayov trg danes ne yaslu/i svojega imena. Samo slepa ulica je, ki vodi do bolni[nic in yapornic na Ljubljanici. V senci dreves ygolj obiskovalci ydravnikov lahko opayijo vyvalovano ograjo. Ograja sama je meja nekdanje /upnijske posesti pri Svetem
Petru. Nastajala je dolgo, saj je akvarelne risbe yanjo iydelal mladi Ple;nik leta 1899 kot svoj prvi projekt ya
Ljubljano. Tedaj ni bil iypeljan. Kasneje je oblikoval
druga;no, yidano ograjo s kro/nimi linami ob gornjem
robu. Line so ya[;itene s kovinskimi kri/i. Ob tleh
ograje je nedale; od brega Ljubljanice arhitekt Ple;nik
na;rtoval apsido in vanjo dodal preprosto korito v obliki kroga in y yaobljenim robom tik ob tleh. Vodnjak je
bil urejen leta 1932. 4 Vodnjak ustavnega sodi[;a Pala;a sedanjega Ustavnega sodi[;a je bila med obema
vojnama preurejena ya Trgovinsko ybornico. Njena
oprema je morala sevati rayko[je materialov. Bolj samo1 svoje in intimno plemenitenje stavbe je arhitekt ustva- 5
ril na notranjem dvori[;u. Oyek, osen;en prostor ni
mogel ya/iveti samo y nekaj rastlinja in umetnik je dodal nov element. Postavil je vodnjak in y njim kot y
akupunkturno iglo oydravil ya;elje hi[e. 5 Vodnjak pri
cerkvi sv. Florjana Vodnjak pri cerkvi sv. Florjana sodi
med stenske vodnjake. To so vodnjaki, ki ne dominirajo sredi trgov in parkov. Pritrjeni so ob pro;elja stavb.
S svojo velikostjo pa lahko obvladajo vso stavbo in [ir[i
prostor, kar ka/e Fontana di Trevi v Rimu, ki je najbolj
ynan stenski vodnjak na svetu. Ljubljanski vodnjak je
skromnej[i. Sestavili so ga iy stopnic, ustnika ya vodo y
dekorativno masko, yaobljene kamnite posode pod
2 ustnikom in [irokega okvira, ki v obliki portala [;iti ste- 6
no ya vodnjakom. 6 Vodnjak y ribo v Kri/ankah, nad
Emonsko cesto. 7 Vodnjak v Ro/ni dolini Manj ynan in
yadnja leta manj popularen Ple;nikov vodnjak – spomenik le/i med ljubljanskimi vilami, ob Ve;ni poti v
Ro/ni dolini. Oyna;uje Vidmarjevo vilo, v kateri so se
ybrali yavedni Slovenci in se ob koncu aprila 1941
odlo;ili ya odpor proti okupatorju. Arhitekt ob deseti
obletnici dogodka ni /elel pose;i v vrt vile, yato je postavil ob njeno ograjo kamnit, yglajen in rahlo uslo;en
yaslon y elipsastim koritom. Ygornji del belega kamna
je vyvalovan in iyklesan v trikotno obliko, simbol Triglava. Nad srednjo konico je bila pritrjena kovinska
rde;a yveyda, ki jo je odnesla politi;na nestrpnost. Spo3
7
daj naj bi v koritu rahlo valovala voda. Pred nami je
simbolno slovenski grb. 8 Tivoli Ple;nik je bil mojster
na;rtovanja prepletov grajenih in yelenih povr[in. Njegova yasnova otro[kega igri[;a na robu parka Tivoli je
iy[la iy trikotnega tlorisa. Spominja na osnutek
sto/;astega parlamenta, kakr[nega je isti arhitekt risal
prav ya v Tivoli. Stopnice se spu[;ajo v kotanjo, v kateri bi mogli ;ofotati otroci. Posebnost vodnjaka je
otrok, goli de;ek s frigijsko ;epico, simbolni stra/ar na
robu kotanje. Yanj je Ple;nik oblikoval poseben pomol
in ya fanti;em postavil dva konfina. De;ek se igra in
bojuje y gosjo, ki jo stiska pod levo roko. Iy njenega
kljuna briyga voda v mo;nem curku na sredino bayena.
4 Kip je leta 1931 modeliral France Gor[e.
8
Glasilo VODA iydaja javno podjetje Vodovod–Kanaliyacija, d.o.o., Krekov trg 10, 1000 Ljubljana, yanj> Anton Kranjc, glavni direktor, tel. 061\1334 244.
AD in oblikovanje> Edi Berk\KROG, tekst> Gojko Yupan, fotografije> Miran Kambi;, stavek> BS Jabolko, tisk> Gorenjski tisk, Kranj, realiyacija> KROG, Ljubljana 2000
GLASILO JAVNEGA PODJETJA VODOVOD – KANALIYACIJA, LJUBLJANA, LETNIK 7, SEPTEMBER 2000, {T. 27
Ple;nik in voda
Gojko Yupan
VODNJAKI, BRE?INE, MOSTOVI, YAPORNICE, LJUBLJANICA, GRADA{:ICA
de/elnem mestu Ljubljani se je leta 1872 v miyarski dru/ini rodil sin Jo/ef. Fanti; je rasel sredi Gradi[;a, kjer se je skrivnost vode ya vedno
usidrala v njem. Posebno spo[tovanje do vode je odra[;ajo;emu sinu vybudil o;e, doma y obrobja Krasa. Bliyu o;etovega doma;ega kraja je
V
stal mlin, kjer potok, preden iygine v globine, /ene mlinsko kolo. Bodo;i ustvarjalec je pil /ivljenje in ynanje kot o;etov pomo;nik. Potoval je v [ole,
v Gray (Gradec) in na Dunaj. Svojo yrelost je diplomirani arhitekt dosegel s potjo po Italiji, kjer se je sprehajal od vodnjaka do vodnjaka, ob Arnu in Tiberi. Ple;nikov vstop v svet odraslih je bil vodnjak. Skupaj s prijateljem, kiparjem Engelhartom, ga je v spomin /upanu Luegerju oblikoval sredi Dunaja. Kon;an je bil spomladi leta 1909. Vodnjak je hommage Robbi, saj posnema trikotno tlorisno shemo y obeliskom. Hrad;ani
v Pragi so bili nova postaja Ple;nikovega ustvarjanja. Ureditev je krona ;e[ke prestolnice. Med vodnjaki predsednikove reyidence je monumentalen
stenski vodnjak y levjo glavo in napisom SEMPER. Umetnik se je y nabranim ynanjem vrnil domov, v mesto ob Ljubljanici. Ya rodno mesto je
ustvaril nove trge, nove ambiente in jih oplemenitil y vodnjaki. Osnovna vodna vira mesta, Ljubljanico in Grada[;ico, je Ple;nik oplemenitil y oblikovanjem njunih nabre/ij. Nad vodno korito je kot slavoloke raypel mostove in simboliko sklonjenih peric povyel y vrbami /alujkami.
Grada[;ica
Simbolna roka, ki je segla od Ljubljanice, hrbtenice mesta, do Ple;nikovega bivali[;a, je bila Grada[;ica. Re;ico, ki je neredko divji potok, so v mestu kanaliyirali, poravnali. Arhitekt se je yavedal tega umetnega reya. Sku[al je vodo in njeno obrobje
oplemenititi. Yato je yaoblil posameyne dele
bre/in in nad vodnim tokom speljal peskane poti,
okra[ene s klopmi.
Ple;nik je posebej poudaril klju;no to;ko /ivljenja reke, kjer voda spremeni yna;aj in se iy predmestne reke, yamejene y yelenjem, prelevi v vodotok
mesta v betonski preobleki. Arhitekt ni bil yadovoljen y golo strugo. Dodal je stopni[;e ob vodi, da
so do nje pri[le perice ali otro;ad, ko je bila Grada[;ica [e dovolj ;ista. Dodal je brv, ki je poveyala
Trnovo in Eipprovo ter uredil ulico ob vodi. Prostor pred cerkvijo Janeya Krstnika v Trnovem je
nadgradil s Trnovskim mostom. Vsi opisovalci radi
ponavljajo, da je pred mostom iyhodi[;e arhitektovih sprehodov po mestu, da se poti po kopnem in
vodi iy tega /ari[;a raypr[e, /arkasto raypirajo poti
po mestu, iy Ple;nikovega domovanja do Kongresnega trga, do grajskega gri;a, do posameynih pomembnih pala;. Posebnost je [irok most, na katerem rastejo breye. Umetnik ga je yasnoval /e leta
1928. V dinami;nem in ya ta del mesta rayko[nem
loku se pne most nad vodo. Redki opayijo, da je
most slavolok, ki slavi in sveti nad reko s svetilko v
oyki piramidi.
Ljubljanica
Reka Ljubljanica je vdihnila mestu pod Gradom
du[o. Po;asi je tekla skoyi mesto in se ob de/evnih jesenih dvignila in yalila pritli;ja. Desetletja in stoletja
so rayli;ni in/enirji sku[ali popraviti to reko. Rimljani so jo porinili v novo strugo, da so mogli ;olnariti
in v ;olne valiti kamenje iy Podpe;i, v srednjem veku
so yadr/evali njen tok, da je bilo v jarkih mesta dovolj
vode. V 18. stoletju je Gabrijel Gruber pol vode speljal po drugi strani gri;a in skoyi nekdanje rokave
ynova v mati;no strugo. Dunajski in/enir Alfred Keller je pred prvo svetovno vojno nasilno ya;rtal betonsko korito in lo;il mesto od njegove reke. Ple;nik je,
podobno kot pri Grada[;ici, uredil robove re;ne
struge. Njen vstop v mesto so na robu Trnovega
oyna;ile [iroke stopnice, oyalj[ane y drevoredom vrb
/alujk. Sledila je druga;na melodija oblik y yelenimi
bre/inami in posameynimi balkoni nad reko ob Bregu. Sredi mesta, ob :evljarskem mostu, je betonsko
re;no korito stopnjeval, speljal je pohodno teraso v
nivoju nekdanjih pritli;ij. Neuki Ljubljan;ani te terase ne iykoristimo ya sprehode, ostaja le simbolni balkon in velika greda s cvetjem. Ya Tromostovjem so
bre/ine ynova yelena klan;ina. Ob njej so na mestni
strani yrasle Tr/nice in poveyale poti med tremi mostovi in Ymajskim mostom. Yadnji preskok in yaklju;ek vodne promenade je Ple;nik yaprl y yapornicami. Ya uresni;itev yamisli je arhitekt porabil celo
desetletje. Gotovo bi dodal [e to in ono ynamenitost,
pa mu je to prepre;il ya;etek druge svetovne vojne.
:evljarski most
V srednjem veku so natanko vedeli, kje se struga Ljubljanice najbolj pribli/a grajskemu gri;u.
O/ina je na mestu, kjer so postavili utrjena vrata in
prvo obyidje mesta, pod Tran;o. Lokacija se je
me[;anom ydela primerna ya premostitev in stesali
so lesen most, podoben spodnjemu, na sedanjem
prostoru Tromostovja. Lesene tramove so morali
pogosto obnavljati. Yato so bili me[;ani ponosni,
ko so ybrali denar in namesto starega mostu leta
1867 postavili lito/eleynega. Ta je v loku premostil
bregova. Most so odlili v /eleyarni v Dvoru pri
?u/emberku< na;rte yanj je narisal dunajski arhitekt J. Hermann. Pred gradnjo novega mostu so
starega prestavili in danes slu/i obiskovalcem bolni[nic in Poljanskega nasipa.
Ple;nik je leta 1931 pripravil na;rte ya nov
most. Njegova arhitektura je postavljena kot [iroka,
svetla plo[;ad nad reko. Ple;nik je poravnal talne
nivoje in stara stopni[;a ob reki so iyginila. Mesto
je dobilo nov trg, na katerem lahko stoje stojnice
ali igra godba. Most omejujejo le stroge, stebri;aste balustrade in par iystopajo;ih kandelabrov
na vsaki strani. Celota je kot klasicisti;ni tempelj.
Le streha manjka. Posameyne skice ya most so
tak[no streho nakayovale, vendar si je arhitekt premislil in obdr/al le visoke stebre na ograji. Ya material je Ple;nik ynova uporabil beton. Stebra y
lu;mi poudarjata vitek nosilec, postavljen v re;no
strugo.
Tromostovje
Kdorkoli i[;e os Ljubljane, yaide pod grajski gri;
in se mimo Magistrata sprehodi do Pre[ernovega trga. Mesto je raslo ob prehodu ;ey reko in naravni
prehod je tam, kjer se Ljubljanica v blagem loku
ovija ob gri;u. V srednjem veku so v plitvino na tem
mestu yabili lesene kole in yrasel je osrednji most
mesta. Na njem so yrasle celo kolibe, v katerih so
mesarji klali /ivino. Kasneje so mesarje preselili ni/e,
ob nabre/je. V 19. stoletju je mesto yahtevalo nov,
mo;nej[i most. Kamnitega lepotca, ki se je y nosilcem usidral na sredo reke, je yasnoval gradbenik Giovanni Pic. Dela so yaklju;ili leta 1842. Novi most
je yado[;al le slabih sto let. Tramvaji in prvi avtomobili so bili nevarni ya pe[ce in kolesarje.
Mestne oblasti so leta 1929 naro;ile Jo/etu
Ple;niku, naj nari[e nov most. Arhitekt je me[;ane
presenetil. Narisal ni le enega, narisal je dva in ohranil starega. Strokovnjaki enotno pi[ejo, da je Tromostovje ena najbolj samosvojih arhitektovih umetnin, kjer se prepletajo mojstrstva urbaniyma, arhitekture in detajla. Niyi na;rtovanih ograj – balustrad so v megleno mesto prinesli vyore iy Benetk.
:okati most 19. stoletja je dobil vitki sosedi, brvi,
eno prvih con ya pe[ce v Evropi. Pahlja;a mostov se
raypira proti Pre[ernovemu trgu in oblikujejo trg
nad reko. S stopni[;i vodijo do terase nad vodo in
omogo;ajo sprehode tik ob vodi. Ple;nika ni ustavilo niti pomanjkanje denarja. Ker ni bilo mo/nosti
ya kamnite ograje, je yasnoval betonske.
D E D I { : I N A
M E S T A
li poynate Ple;nika| Seveda ga! Toda ali poynate tudi njegova dela| Ple;nikova yasluga
je, da ima Ljubljana vrsto objektov, ki jo, v
sicer[nji urbanisti;ni ymedi,
delajo lep[o. V tej [tevilki glasila Vode vam predstavljamo
tista Ple;nikova dela, ki so
poveyana y vodo – mostove,
fontane, vodnjake – med katerimi manjka [e en biser –
Mesarski most. Upam, da se
boste potem, ko boste to Vodo
prebrali, bolj yavestno ustavili
ob tej ali oni Ple;nikovi stvaritvi. Anton Kranjc, glavni
direktor
A
Yapornice na Ljubljanici
Yapornice na Ljubljanici so finale Ple;nikove
vodne promenade. Postavljene so med Vrayov in
Ambro/ev trg, ki ju je pravtako na;rtoval Ple;nik.
Centralni del ureditve Vrayovega trga so dominantne yapornice. Tehni;na naprava je skrita ya tremi velikimi betonskimi in kamnitimi stebrastimi
nosilci, okra[enimi s kamnitimi vayami. Drugo
stran yapornic krase volutasti kapiteli in figuralne
maske. Pre;na greda naj bi slu/ila kot brv ya pe[ce,
pa je danes yaprta. Na starej[ih na;rtih je bila stavba yasnovana kot vitek niy nosilcev y yaobljenimi
piloni in velikim jamborom ya yastavo. :as je celoto ygostil. Yapornice so gradili po;asi in kon;ane
so bile ve; kot deset let po iyrisih prvih osnutkov.
Umetnik je dodal kiparsko okrasje. Y njim je baje
/elel oyna;iti poveyavo y etru[;anskimi in drugimi
simbolnimi predniki na[ih krajev.
Ple;nikove tr/nice
Ljubljanska tr/nica je danes tako samoumevna,
kot da od nekdaj stoji ob bregu Ljubljanice. Uredili
so jo [ele po potresu, ki je bil leta 1895. Tedaj so
prodajalke yelenjave usmerili na novi trg, ostale dejavnosti pa so rayporedili ob desnem bregu. Stojnice
ob vodi so postajale vedno bolj barakarsko naselje in
mesto se je odlo;ilo ya novogradnjo. Yidane tr/nice
so postavljali med letoma 1939 in 1942. Hrbtenica
in gosposki del tr/nice je manieristi;no stebri[;e, ki
deli odprte povr[ine od nekdanjih mesnic.